Tina Recek
Nič prijetne na pogled niso alge na fasadi. In kaj so sploh alge? Vodja dejavnosti Miha Tomšič iz Gradbenega inštituta ZRMK uvodoma razloži, da jih večinoma uvrščamo med rastline, čeprav določene vrste zaradi njihovega vedenja zoologi štejejo k živalim, mikrobiologi pa k bakterijam. Alge, ki jih opazimo na fasadi, sodijo v vrsto tako imenovanih zračnih alg ali areofitov, ki so se prilagodile življenju na kopnem. Sicer pa so prisotne v zraku ali so oprijete na prašne delce, ki jih raznaša veter.
Za njihovo preživetje in razvoj je potrebna vlaga, bodisi stalna ali vsaj občasna. Vlago pa črpajo iz zraka ali s površin, ki se jih oprimejo. Če je podlaga primerna, se lahko dokaj hitro razrastejo v kolonije. Te opazimo kot temnejše, denimo sivkaste, zelenkaste, modrikaste madeže ali srage na fasadi. Za razrast alg je torej najprimernejša ne preveč gladka, dovolj vlažna ali pogosto omočena podlaga v zavetrni in senčni legi. Če je površina tudi umazana, bodo v njej alge našle še druge hranilne snovi, ki jih potrebujejo za razvoj.
Ni zagotovila, da se vnovič ne pojavijo
Žal se alg na fasadi praviloma ne moremo znebiti za vedno. Četudi fasado povsem prenovimo in izvedemo nov zaključni sloj, nam nihče ne more zagotoviti, da so alge zgodovina. Miha Tomšič iz Gradbenega inštituta ZRMK pravi, da lahko sodobni fasadni sistemi težave opazno omilijo oz. podaljšajo čas, ko postane pojav alg zaradi svojega obsega pretirano moteč. V veliki večini primerov za ta pojav nista kriva proizvajalec fasade ali izvajalec, pač pa splet okoliščin na konkretni lokaciji v povezavi z arhitekturno zasnovo stavbe.
Pojavijo se lahko po izdelavi toplotnega ovoja stavbe
Ni univerzalnih pravil
Alge pa ne marajo neposrednega sonca oz. UV-sevanja, torej je površina, ki je čez dan bolj ali manj v senci, pravo mesto zanje. Tudi košato drevje pred fasado, ki ni nujno obrnjena proti severu, lahko pripomore k nastanku ugodnih razmer za razvoj alg. Če je tak del stavbnega ovoja v zatišni legi, da veter po padavinah ne more pospešiti sušenja fasadne površine, toliko bolje. Po drugi strani lahko veter hkrati pomaga dodatno raznašati alge na fasado, v kombinaciji z dežjem pa povzročiti večjo omočenost fasade. Univerzalnih pravil zato žal ni. Ne nazadnje so pomembne tudi značilnosti zraka na lokaciji; čist zrak je algam prijaznejši kot onesnaženi.
Vsak temnejši madež še ni alga
Ni pa nujno, da je vsak temnejši madež na fasadi že kolonija alg. Morda gre le za mesta, na katerih se prah oz. umazanija hitreje odlaga. Res pa je tako območje primernejše za razvoj alg, če so izpolnjeni dodatni pogoji, ki so bili že prej omenjeni. Tudi barva madeža nam ne nudi posebne opore pri raziskovanju narave problema. Brez laboratorijskih preiskav, s katerimi sicer ugotavljamo, za kakšno vrsto (mikro)organizmov gre, si lahko pomagamo z dolgotrajnejšim opazovanjem in sklepanjem. V pomoč nam je lahko tudi ogled okolice.
Naravna patina
Vremenske oziroma podnebne spremembe lahko v določenem kraju povečajo verjetnost pojava alg, v drugem ga zmanjšajo. Pojav alg imenujemo tudi biokorozija, bolj poetično pa naravna patina. Tovrstno patino imajo tudi številni spomeniki in zgodovinske stavbe.
Zaradi alg na fasadi ne bomo zboleli
Čeprav analize doslej niso pokazale, da bi alge povzročale pomembne poškodbe fasad ali npr. poslabšale njihove toplotne lastnosti, pa negativno vplivajo na estetski videz stavbe. Zato tudi lahko nekoliko znižajo njeno tržno vrednost. Prav tako tudi ni poročil o škodljivosti alg na fasadi za stavbo ali za zdravje ljudi. "Tega tudi ni pričakovati, saj bi v nasprotnem primeru bilo zdravju nevarno že zadrževanje v naravi. A tega pojava ne smemo enačiti s plesnijo v notranjosti bivalnih prostorov, ki pri določenih skupinah ljudi res lahko povzroči alergijske reakcije in nastop ali poslabšanje nekaterih, zlasti respiratornih bolezni. Lahko pa je zdravju škodljivo nestrokovno odstranjevanje alg z neprimernimi, zdravju škodljivimi ali celo strupenimi kemijskimi pripravki. S takimi postopki onesnažujemo tudi podtalnico, saj se vse, kar nanesemo na fasado, prej ali slej ob padavinah izpira vanjo," opozori Tomšič in doda, da so nam v določenih primerih alge celo v pomoč. Njihova prisotnost namreč lahko opozarja na lokalne poškodbe fasade, zaradi katerih v zaključne sloje vdira voda ob padavinah, se tam zadržuje, tvori primerno okolje za razvoj alg, hkrati pa povzroča nadaljnje poškodbe konstrukcije, posebej ob zmrzovanju. Dejstvo je, da nekatere raziskave kažejo, da lahko pride do poškodb fasadne površine, če dopustimo obilnejše razraščanje alg na njej. Na odmrlih plasteh alg pa se lahko razvijejo gobe ali lišaji.
Ne pretiravajmo
Na vprašanje, kako jih odstranimo, strokovnjak odvrne, da lahko že precej storimo, če fasado periodično očistimo, četudi je v skrajnih primerih učinek morda le kratkotrajen. Dovolj je že vroča voda pod kontroliranim pritiskom in po potrebi obdelava z dezinfekcijskim sredstvom. To je koristno zlasti pri bolj grobih zaključnih slojih, v katerih se izraziteje odlagata prah in druga umazanija. Tudi tu velja opozorilo, da ni splošnih receptov: za tak postopek izberemo letni čas, ko se lahko fasada temeljito posuši, in ne pretiravajmo, da stanja celo ne poslabšamo. "Morda se sliši nenavadno, a tudi fasada potrebuje nego in vzdrževanje - tako kot vsak drug element hiše. Če so se alge že obsežneje naselile na fasadi, se je najbolje posvetovati s strokovnimi službami proizvajalcev fasad oz. fasadnih ometov in barv. Ti bodo najbolje presodili, za kakšno vrsto alg gre, opredelili postopke in določili najustreznejše algicidno sredstvo. Če ravnamo po načelu 'naredi sam', lahko izberemo kemijsko nezdružljivo snov in tvegamo nastanek razpok in poškodb zaključnega sloja ter celo toplotne zaščite pod njim,“ še posvari Miha Tomšič.
