Delo na vrtu: Začnite z načrtovanjem zasaditev

Novo življenje v svetu rastlin se običajno začne s semenom. A seme s starostjo izgublja kaljivost, saj kalček v njem slabi. Energija kaljivosti se zmanjša tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer. Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta priporočata, da za prve spomladanske setve na prosto, v neogrevane rastlinjake in tople grede uporabite sveže seme. "Grah, bob, solata, redkvica, rukola in vrtna kreša kalijo že, ko je temperatura tal pet stopinj Celzija. Druge vrtnine pa potrebujejo višjo temperaturo," razlagata sogovornika. Da ne bo negodovanja zaradi slabe kalitve, obvezno preverite, kakšno seme imate doma in ali bo treba kupiti novo. "Vse seme, ki je starejše od treh let, raje zavrzite. Zavrzite tudi seme, ki ste ga neustrezno skladiščili in je odprto. Slabo hranjeno domače seme bo praviloma kalilo slabše od semena, ki ga kupite. Najboljše je, da vsa semena porabite v tekočem letu. Če vsega semena ne porabite sami, je dobro, da ga kupite skupaj s sosedom, prijateljem in si ga razdelite. Tako bo tudi veselje nad pridelkom večje," sta prepričana Špehar in Brezovec.

Semena bučk obstojnejša od pastinakovih

Kako dolgo ostane seme kaljivo, je odvisno predvsem od vrste rastline. Seme endivije, jajčevca, radiča, kumaric, zelja, redkvic, redkve, rdeče pese, bučk je najbolj obstojno in je lahko staro tudi tri leta. Seme čebule, pora, peteršilja, korenčka in cvetlic naj ne bo starejše od dveh let. Večino semen začimbnic, dišavnic, cvetlic in pastinaka pa uporabite v istem letu, kot ste jih kupili.
Med dejavniki, ki zmanjšajo kalivost semen, so direktna sončna pripeka, poškodba semen z različnimi predmeti (kozarci, steklenice ...). Semena, ki je ostalo po setvi, ne postavljajte na tla, ker veže vlago. Semena je treba hraniti zaprta v suhem, hladnem in temnem prostoru. Če takšnih razmer nimate, je bolje, da kupite novo seme.

Čas za zgodnjo setev

V februarju se že začne setev za vzgojo sadik v specialni substrat za sejančke. V začetku meseca lahko sejete solato, konec februarja ali v začetku marca jo boste lahko že presadili v tople grede ali neogrevan rastlinjak. Setev solate na prosto pa se prične, ko se tla ogrejejo na pet stopinj Celzija. Če želite v marcu na vrt saditi zgodnje zelje, cvetačo in brokoli, opravite setev v zabojčke že v začetku februarja. Sejete lahko že tudi por, zeleno in čebulo, presajanje sadik na vrt bo sledilo v marcu.
Imate shranjena semena paprike in paradižnika? Če ste neučakani, lahko papriko za sadike sejete že ob koncu februarja in kakšnih deset dni kasneje tudi paradižnik. A tudi če oboje opravite v marcu, bo to dovolj zgodaj. Paradižnik in paprika potrebujeta za vznik 25 stopinj Celzija. S temperaturo ne bodo imele težav kapusnice in solata, saj te dobro kalijo pri temperaturi med 18 in 22 stopinjami Celzija.

Obrezovanje jablan in hrušk

Če želte vsako leto imeti pridelek, morate pri sadnem drevju vzpostaviti ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Pri vzgoji jablan in hrušk se drevesa običajno režejo v piramidalni ali stožčasti obliki, kar pomeni, da mora biti na drevesu vsaka višje rastoča veja krajša in šibkejša od veje pod njo. Da bi zagotovili takšno obliko drevesa in da bi ohranili vitalen rodni les v celotni krošnji drevesa, je treba krošnjo sproti redčiti, da se preveč ne zgosti. To je zlasti pomembno v zgornjih delih krošnje, kajti višje rastoče močne veje mečejo senco na nižje rastoče in preprečujejo sončnim žarkom, da prodrejo do spodnjih delov. Zato pri rezi najprej izrežite vse premočne in pregoste veje. Kadar hočete, da na mestu, kjer boste odrezali močno vejo, požene nova, izrežite močno vejo na petcentimetrski čep. Iz tega čepa bodo pognali novi poganjki, ki bodo šibkejši, kot je bila izrezana veja. Če pa ne želite, da bi na določenem mestu pognali novi poganjki, vejo odrežite tik ob deblu. Ko drevesu izrežete vse premočne veje (ob rednem izrezovanju je treba vsako leto izrezati dve do tri), sledi fina rez na ogrodnih vejah, s katero oblikujete drevesno krošnjo. Pri tem poskrbite, da so poganjki proti koncu ogrodne veje zmeraj krajši. Ogrodne veje oblikujte kot ribji hrbet. Če zimsko rez opravite januarja ali februarja, s tem spodbujate rast drevesa. Če se drevo že samo po sebi dovolj močno razrašča, je bolje opraviti rez marca, da upočasnite rast. Občutljive sorte jablan je velikokrat priporočljivo obrezovati proti koncu februarja ali v začetku marca, ko ni več nevarnosti zimske pozebe.

Redčenje grmovnic

Cvetoče okrasne grmovnice je treba vsaka tri do štiri leta prezračiti: stare in grčave veje odrežite neposredno nad tlemi, odstranite tudi zelo tanke in slabotne poganjke. Po luninem koledarju je primerno obdobje za rez ob padajoči luni in ob mlaju. V začetku meseca režite zgolj grmovnice, ki cvetijo v začetku poletja in jeseni, medtem ko spomladi cvetoče okrasne grme obrezujte šele po odcvetu. Obrezovanja se lotite ob dnevih, ko ni mraza. Konec februarja v okrasnem vrtu lahko režete grmovnice, ki so cvetele pozimi. Takrat se lahko lotite tudi rezi okrasnih trav in, če ne bo več nevarnosti pozebe, starih cvetov hortenzij. Če zemlja ni zamrznjena, lahko presajate okrasne grmovnice.
Dokler je vreme nestanovitno, občutljivejše rastline, ki ste jih jeseni ovili z vrečevino, še pustite zaščitene.

Presajanje posodovk in setev za poletje

Dnevi so vse daljši in rastline se prebujajo v novo življenje. Posodovke februarja navadno po malem že ženejo sveže poganjke, ki pa so običajno precej šibki in izdolženi. Takšne poganjke je priporočljivo porezati, ker bodo kasneje pognali lepši in močnejši.
Prezimni prostor ob dnevih, ko ni mraza, večkrat prezračite. Prav tako že lahko pripravite prst in večje lonce ter posodovke presadite vanje. Konec februarja je primeren tudi za sejanje nekaterih poletnih cvetlic, ki dalj časa kalijo, denimo poletne astre, zajčki, cinije in okrasni tobak. Semena posejete v zabojčke in jih postavite na okensko polico.