Za letošnjo Cankarjevo nagrado so nominirani Milan Dekleva, Feri Lainšček, Barbara Korun, Nataša Kramberger in Muanis Sinanović. Kot je na predstavitvi nominirancev povedala predsednica žirije Mateja Pezdirc Bartol, so sicer letos v presojo prejeli 43 del. Med njimi so prevladovali romani in pesniške zbirke, povsem je umanjkala dramatika. Po besedah Mateje Pezdirc Bartol so dela presojali z različnih perspektiv ter sprejeli odločitev, da je tisto, kar jim je pomembno, način ubeseditve pa tudi relevantnost tematike.
Kramberger: Tema je planila name
Nataša Kramberger je nominirana z knjigo Po vsej sili živ. Kot piše v utemeljiti, v delu, ki je vsebinsko nadaljevanje Primerljivih hektarjev, s poetičnim jezikom pripoveduje svojo živeto izkušnjo z ekološkim kmetovanjem v Jurovskem Dolu v času klimatskih sprememb. Kot še piše, gre za svojevrsten literarni hibrid, ki v esejistično argumentirano poročilo o velikih temah sodobnega časa vešče, s posluhom za napetost dogajanja in drobne detajle, vpleta majhne zgodbe o vsakršnih živih bitjih.
Pisateljica je povedala, da si teme pravzaprav ni izbrala, ampak je ta "planila nanjo in jo drži v krempljih že nekaj let". In kot je tema "planila nanjo" je začutila nujo po pripovedovanju o vsem, kar se je zgodilo njej, pa tudi drugim kmeticam in kmetom, ki jih je spoznala na tej poti.
Dekleva: Roman poskuša biti poklon staršem in starim staršem
Milan Dekleva je nominiran z romanom Lističi. V njem skozi družinsko biografsko tematiko, protagonist romana je namreč njegov stric, literat in prevajalec Albert Širok, pred nami razprostre turbulentna dogajanja prejšnjega stoletja. V romanu je bravurozno prepletel vse prvine, jezik podpira slog in slog podpira vsebino, je v utemeljitvi izpostavila žirija.
Dekleva je povedal, da poskuša biti roman poklon našim staršem in starim staršem, ki so znali v prepišnih in groznih časih 20. stoletja ohraniti človeško dostojanstvo in niso pozabili na osnovne etične in moralne vrednote in ki pravzaprav še držijo ta svet pokonci.
Sinanović: Parodija na avtofikcijski roman
Muanis Sinanović je nominiran z esejem Vse luči. Njegova četrta knjiga proze ima neobičajen podnaslov fikcijski esej. Sinanović v njej obračunava hkrati s svetom in seboj, s tranzicijskim kaosom, nacionalizmom in simptomi nestrpnosti, ki jim mestoma podleže tudi sam, piše v utemeljitvi.
Po Sinanovićevih besedah je knjiga neke vrste parodija na avtofikcijski roman, saj se je želel distancirati od tega žanra. Pojasnil je, da je veren ter da njegova pripadnost veri izhaja iz sufizma, bistvo sufizma pa je pred smrtjo ustvariti distanco do lastnega ega in vsega, kar se človeku dogaja.
Korun: Soočenje z nemočjo, da smrti ni mogoče preprečiti
S pesniško zbirko Vnazaj je nominirana Barbara Korun. Pesnica v njej spregovori o bolečini ob smrti svoje mame, v pesmih se pokloni njenemu spominu, obenem pa so te obred žalovanja in soočenje z lastno minljivostjo. Ta osrednji motiv pa se prepleta še z eno smrtjo, ki smo jo v preteklem letu in pol kolektivno doživljali - smrtjo vere v človečnost ob genocidu v Gazi in drugih vojnah po svetu, je med drugim zapisano v utemeljitvi.
Pesnica je pojasnila, da je pesniška zbirka nastajala, ko je zelo od blizu spremljala v smrt svojo mamo ter bolj od daleč svojega prijatelja iz Nemčije. Ob tem se je morala soočiti s svojo nemočjo, da smrti ni mogoče preprečiti ter smrt sprejeti kot del življenja.
Lainšček: Trdoživost in ljubezen do življenja
Feri Lainšček je nominiran z romanom Kurja fizika. Gre za zadnji del predvidene trilogije, v kateri pisatelj obuja spomine na svoje otroštvo v vasici Dolenci na Goričkem. Tretjeosebna pripoved je po oceni žirije pretanjena psihološka slika družinskih odnosov, vpetih v stvarno kmečko vsakdanjost, ki jo zaznamujeta revščina in materialno pomanjkanje, je freska nekega časa in prostora, predvsem pa prikaz trdoživosti, zvedavosti, ljubezni in radosti do življenja, kot jih občuti otrok.
Nagrado, ki znaša 8000 evrov, bodo podelili 29. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki.
