
V Maribor se vrača legendarni kiosk K67 mednarodno priznanega oblikovalca Saše J. Mächtiga. Rdeč kiosk so pred Umetnostno galerijo Maribor (UGM) prenovili dijaki Tehniškega šolskega centra Maribor. Projekt je bil izbran v sklopu Participativnega proračuna Mestne občine Maribor. Otvoritev bo v soboto, 9. maja 2026, ob 11. uri.

Na predvečer postavitve bo v Veliki dvorani UGM ob 18. uri predavanje njegovega snovalca, aktualnega Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo, oblikovalca in arhitekta z naslovom Moj pogled nazaj s pogledom naprej. Predavanje je brezplačno.
Otvoritev kioska bo v soboto, 9. maja 2026, ob 11. uri, predavanje pa večer prej, ob 18. uri
Kiosk K67 – ki je prehodil pot od modularnega sistema trafike iz 60. let do ikone jugoslovanskega oblikovanja – je svoj prostor med drugim našel na Times Square v New Yorku ter postal prepoznaven element številnih evropskih mest. Mächtigovo najbolj prepoznavno delo, Sistem K67, modularni sistem kioskov iz leta 1966, ki je nastal kot odgovor na potrebe sodobnega mestnega življenja, je postal ikona svetovnega industrijskega oblikovanja. Kot eden redkih slovenskih oblikovalskih produktov je dosegel status svetovno prepoznavne klasike. Že od 70ih let prejšnjega stoletja je del zbirke Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku in ostaja ena najbolj prepoznavnih oblikovalskih ikon nekdanje Jugoslavije.
Osebna izkaznica
Saša J. Mächtig je s svojim ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete. Njegovo delo, ki temelji na razumevanju razmerja med tehnologijo, prostorom in človekom, povezuje arhitekturo, industrijsko oblikovanje in urbanistično razmišljanje. V središču njegovega opusa je razvoj odprtih, prilagodljivih sistemov urbane infrastrukture, ki temeljijo na modularnosti, meta-bolnosti, prilagodljivosti in množični proizvodnji.
Mednarodni uspeh kioska K67 je Sašo J. Mächtiga utrdil kot enega vodilnih oblikovalcev ter mu odprl pot za nadaljnje delo. V 70ih letih je s sodelavci razvijal raziskave o urejanju javnega prostora ter sisteme urbane in cestne opreme. Njegovi projekti so pogosto nastajali v sodelovanju z drugimi ustvarjalci ter bili umeščeni v javni prostor kot del širših skupnostnih pobud.
Izjemen je bil tudi njegov prispevek k institucionalnemu razvoju stroke, saj je bil med ključnimi pobudniki ustanovitve oddelka za industrijsko oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2013 je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Za svoje delo je prejel vrsto pomembnih domačih in mednarodnih nagrad ter priznanj.
Letošnja Prešernova nagrada za življenjsko delo je priznanje za ustvarjalno širino in vizionarstvo, ki je desetletja pred svojim časom oblikovalo način, kako uporabiti, doživeti in razumeti skupni javni prostor.








