Večernica je osrednja slovenska nagrada za področje otroškega in mladinskega izvirnega leposlovja, ki je bila ustanovljena na srečanju Oko besede in se od leta 1997 na festivalu v Murski Soboti tudi podeljuje. Ta strokovna nagrada se ves čas zavzema za enakovreden odnos do gradiv za mlade bralce, saj je tudi tovrstna književnost del nacionalnega korpusa. Nominacije za večernico in ta nagrada promovirajo kakovostno literaturo ter njihove avtorje in avtorice.
"Največji doprinos večernice je ozaveščanje o pomenu branja med mladimi"
Festival povezuje ustvarjalce, mlade bralce, raziskovalce, knjižničarje, učitelje in zainteresirano javnost za branje kakovostnih otroških in mladinskih knjig. Ob nagradi se namreč na tridnevnem srečanju zvrsti okrog dvajset literarnih matinej, aktualne razprave, povezane s knjigami, avtorji in branjem, delavnice za dijake in študente, razstave, povezane s kakovostno knjižno produkcijo. V jubilejnem 30. letu podeljevanja večernice smo pripravili tudi ulično razstavo o nagrajencih in nagrajenkah ter njihovih literarnih delih. Večernica je bila prva vseslovenska literarna nagrada za otroško in mladinsko književnost, prav zato je njen največji doprinos ozaveščanje o pomenu branja med mladimi. Vpliva tudi na obvezno branje v izobraževalnem procesu, nominirana in nagrajena dela so upoštevana pri izborih knjig za Tekmovanje učencev in dijakov s področja slovenščine za Cankarjevo priznanje, pri bralnih seznamih za bralno značko ipd., kar pomeni, da ta dela postajajo kanon izvirnega slovenskega otroškega in mladinskega leposlovja. Tako dosegajo literarna dela, ki so nagrajena z večernico ali nominirana zanjo, najširši krog mladih bralcev.
150 nominiranih del, ki jih je napisalo 68 pisateljev in pisateljic
Doslej nominiranih 150 del (vključno z letom 2026) je napisalo 68 avtoric in avtorjev, med njimi je 40 takšnih, ki so dosegli po eno nominacijo, od tega osem z enim delom, ki je bilo hkrati nagrajeno (Tone Pavček, Polonca Kovač, Majda Koren, Dušan Dim, Ervin Fritz, Vladimir P. Štefanec, Špela Frlic), enajst avtorjev je bilo nominiranih po dvakrat (pri čemer sta Andrej E. Skubic in Marjana Moškrič prejemnika dveh večernic), trije avtorji so bili nominirani po trikrat (Majda Koren, Slavko Pregl, Sebastijan Pregelj), pet avtorjev je bilo nominiranih po štirikrat (Neli K. Filipić, Igor Karlovšek, Jana Bauer, Mate Dolenc, Anja Štefan), štirje avtorji so bili nominirani po petkrat (Feri Lainšček, Nataša Konc Lorenzutti, Andrej Rozman Roza, Desa Muck), dva avtorja s po šestimi nominacijami (Zupan, Möderndorfer) ter po en avtor z osmimi nominacijami (Bina Štampe Žmavc), devetimi nominacijami (in s kar tremi nagradami Peter Svetina) in desetimi nominacijami (ter dvema nagradama Janja Vidmar).
Ker se nagrada podeljuje od leta 1997, kar je za literarno zgodovino kratko obdobje, je treba upoštevati tudi to, da so nekateri avtorji, ki so bili na področju otroške ali mladinske književnosti močno uveljavljeni že pred uvedbo nagrade, v zadnjih letih iz različnih razlogov (smrt, bolezen, usmerjenost v literaturo za odrasle) prenehali izdajati tovrstno leposlovje. Nasprotno pa so nagrade in nominacije pomembne zlasti za ustvarjalce, ki so v zadnjih tridesetih letih šele začenjali svojo pisateljsko pot, saj je prav večernica pripomogla k njihovi prepoznavnosti.
Najmanj dramatike, največ proze
Med nagrajenimi in nominiranimi literarnimi deli jih glede na književne zvrsti najmanj sodi v dramatiko, in sicer le eno delo, na drugem mestu je poezija z dvajsetimi nominacijami, med njimi je bilo pet nagrajenih pesniških zbirk, največ (85 odstotkov) literarnih del sodi v prozo, med njimi je nagrado prejelo 26 tovrstnih literarnih del. Takšna razporeditev nominacij in nagrad pravzaprav ustreza produkciji izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Po podatkih Cobissa+ je izšlo v letu 2025 (s filtri tiskana knjiga, slovenski jezik, slovenska mladinska književnost ali slovenska otroška književnost) s ponatisi 549 knjig (za nagrado se ponatisi ne morejo potegovati); od tega dve dramski deli (ki sta dostopni zgolj v enem izvodu), 86 pesniških zbirk, 416 proznih del, preostala dela, teh je 45, sodijo med stripe, antologije in zbornike. Med 502 slovenskimi leposlovnimi deli (s ponatisi vred) je torej 17 odstotkov pesniških zbirk in 83 odstotkov proznih del.
Med nagrajenimi deli (do vključno 2025) je pet pesniških zbirk; izjema med deli je Ropotarna Petra Svetine, ki vsebuje poezijo in prozo; glede na prozne književne vrste so bile nagrajene enkrat zbirka kratke fantastične proze in živalska pripoved, tri fantastične pripovedi, dve zbirki pravljic, štiri realistične povesti, en fantastični roman in dvanajst realističnih romanov.
Med nominiranimi in nagrajenimi deli se kaže žanrski premik od pretežno pustolovskih del k socialnopsihološkim temam, ki so družbenokritične in vsebujejo tabujske (to je družbene) in problemske (na osebni ravni) motive.
Naj ta pregled zaključim z besedami Slavka Pregla (2025: 6), ki je v lanski programski knjižici Očesa besede zapisal:
Kaj mi pomeni Oko besede
Najprej – srečanje z druščino ljudi, ki jih spoštujem in jih imam rad.
Potem – mehanizem, ki z večernico sooblikuje kriterije kvalitete v naši mladinski književnosti.
Nato – strokovno debato o vprašanjih, ki jih včasih izza svojih pisalnih miz avtorji nismo sposobni videti.
In ne nazadnje – zaradi Večera: svetal primer sodelovanja med gospodarstvom in kulturo.
