Akademska slikarka Natasha Bakovic je na slovenski likovni sceni prava izjema, saj ustvarja zunaj naše države tako na Hrvaškem kot v Franciji. Mladost je preživela v Rusiji, točneje v Sankt Peterburgu, kjer je tudi diplomirala na likovni akademiji Ilije Repina, pozneje pa je nekaj let živela tudi na Poljskem.
Gre torej za vseevropsko umetnico, povezovalko med vzhodom in zahodom, ki je svoj likovni opus posvetila po eni strani portretom svojih najbližjih, po drugi strani pa tudi naravi, v kateri sama rada uživa, predvsem v Dalmaciji, seveda poleti, in nič manj v francoskih Alpah pozimi, kjer ima tudi svoj atelje - poleg največjega v Zagrebu, kjer večinoma živi in ustvarja, hkrati pa prireja tudi likovne delavnice.
Na tokratni razstavi v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM), katerega članica je, z nazivom Topografija čustev: obrazi in ulice predstavlja poleg portretov znancev tudi “portrete” ulic mest in krajev, ki jih ima v srcu in jo spominjajo na čudovite trenutke, ki jih je tam doživela. Od tod tudi prvi del naslova Topografija čustev. Ljudje, ki jih portretira, po navadi nastopajo v domačih interierjih, so zamišljeni in do neke mere celo čustveno ganjeni, zavedajoč se minljivosti časa, četudi se hkrati zavedajo neprecenljive vrednosti trenutkov sreče. Interierji se pogosto odpirajo skozi okna v neko zunanjost, kar se navezuje na podobne baročne portrete v interierjih, ki komunicirajo z eksterierji. Spomin na otroštvo izžarevajo vedute Hladne vode Neve, Noč v Peterburgu, Peterburška noč, spomine na potovanja pa zrcalijo vedute, kot so Mala ulica (Varšava), Vroč dan, Čarobni Wroclaw, Proti Sacre-Coeur, Orientalska pravljica (Istanbul) in druge.
Poleg specifične motivike je treba omeniti še posebno tehniko nanašanja oljnih barv na platno. Ob klasičnem slikanju s čopičem uporablja kot orodje poseben nož, s katerim modelira slikovno površino, ustvarjajoč blago strukturalistično učinkovanje, ki od blizu nekoliko spominja na grobo pletenje ali manjše tapiserije. Natasha Bakovic s svojimi pretanjenimi portreti, krajinami in vedutami izžareva spomine iz globine svoje duše, v katere se lahko tudi kot opazovalci vživljamo in odpiramo svoje poglede v nostalgično topografijo čustev večkrat nagrajene umetnice.
