Za Sovretovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev so letos nominirani Polona Glavan, Domen Kavčič, Maja Ropret, Namita Subiotto in Lara Unuk. Razglasitev nagrajenke ali nagrajenca ter podelitev prevajalske nagrade bo na mednarodni dan prevajalk in prevajalcev 30. septembra.
Glavan je nominirana za prevod romana Lolita rusko-ameriškega pisatelja Vladimirja Nabokova (Mladinska knjiga), Kavčič za prevod romana Razkropljeni po zemlji japonske pisateljice Yoko Tawada (Beletrina), Ropret za prevod romana Demon Copperhead ameriške pisateljice Barbare Kingsolver (Morfemplus), Subiotto za prevod kratkoprozne zbirke Freske in groteske makedonskega pisatelja Venka Andonovskega (LUD Literatura), Unuk pa za prevod kratkoprozne zbirke Užitek v sencih grške avtorice Zyranne Zateli (LUD Literatura).
Znameniti roman Nabokova Lolita je v slovenščini prvič izšel leta 1971 v prevodu Janka Modra, a ni bil preveden po izvirniku, temveč po ruski izdaji, nominirani prevod pa je prvi iz angleščine. Kot piše v utemeljitvi, se je Glavan prevoda lotila v "nabokovskem" duhu: spoštljivo, a brez strahospoštovanja. Po mnenju žirije je prevod "eruditsko natančen, duhovit in umetniško drzen ter priča o jezikovnem čutu, ki ni le čut za angleščino in slovenščino, ampak ima širši, splošnejši domet". Na predstavitvi nominirancev je kot izziv prevajanja izpostavila avtorjeve besedne igre, prevajala je od stavka do stavka. Od vseh prevodov je imela s tem največ dela doslej.
Razglasitev nagrajenke ali nagrajenca ter podelitev prevajalske nagrade bo na mednarodni dan prevajalk in prevajalcev 30. septembra
Roman Razkropljeni po zemlji je delo pisateljice Tawada, ki piše v materni japonščini in nemščini. Gre za zgodbo o iskanju t. i. rojenega govorca domnevno izginjajočega jezika, zvrsti se šest prvoosebnih pripovedovalcev. Po mnenju žirije se njihovo medsebojno potujevanje manifestira v duhovitih neologizmih, arhaizmih in pogovorščini, z vidika sintakse pa v ritmih ter vizualnem in avditivnem igranju tako z besedami kot s povedmi. Kavčič je veliko prevajal po posluhu, kot je dodal, se mora prevod ob koncu "pogovoriti sam s sabo".
"Ropret se v prevodu nezanemarljivo dolgega romana Demon Copperhead uspešno sooči s svojsko govorico, ki jo na eni strani določa prvoosebni pripovedovalec z izrazito idiomatično, humorno, (samo)ironično dikcijo, na drugi pa njegov milje - revno apalaško podeželje v primežu opioidne krize -, ki v Sloveniji in slovenščini nima očitne ustreznice," piše. Besedne zveze in igre Ropret prevaja s pretanjenim občutkom za slovenščino, med drugim dosledno ohranja kljub težki tematiki nenavadno lahkotni ton izvirnika. Najtežje ji je bilo ujeti register protagonista s kompleksnim jezikom ter ustvariti nov jezik, ki bo vreden izvirnika.
Delo Freske in groteske na mističnem ozadju pravoslavne tradicije jugozahodnega Balkana oblikuje simbolično-parabolične podobe fresk in jih projicira na imaginarij sodobnega subjekta, ki ne zmore več zaobjeti kozmosa kot celote. Po mnenju žirije Subiotto z občutkom poustvarja slogovno večplastnost izvirnika, v duhu časa in žanra subtilno arhaizira govor, jezikovno zaznamuje replike ter kompozicijsko in akustično poustvarja citate, sledi medbesedilnim navezavam in uspešno išče leksikalne podstave za besedne igre. Avtor je delo zasnoval med zaključnimi izpiti iz makedonske in svetovne književnosti, delo se lahko bere kot nek učbenik zgodovine makedonske književnosti, je med drugim dejala Subiotto.
V zbirki kratke proze Užitek v sencih grška avtorica Zateli v avtofikcijskih in avtopoetičnih pripovedih z izrazitim, samosvojim pisateljskim glasom mitologizira svoje življenje, gradi svoj mit umetnice ter bralca vodi skozi zgodbe, ki jih povezujejo njene (ne)zdrave strasti - cigarete, moški, razne obsesije, strast do branja in ubesedovanja. Unuk se je uspešno spopadla z različnimi slogovnimi zvrstmi, nižjepogovornimi izrazi, besednimi igrami in obrati ter terminologijo, meni žirija. Kot je med drugim dejala prevajalka, je Zateli psevdonim grške avtorice Ane Karakoli, ki je "ena od zelo redkih predstavnikov skorajda magičnega realizma".
Žirijo so sestavljali Jernej Županič kot predsednik, Živa Borak, Niko Jež, Mojca Kranjc in Katarina Marinčič.
