Darinko Kores Jacks
Ljubitelji jazza iz Maribora in širše okolice so bili v četrtek v kar težki dilemi. Medtem ko je v Klubu KGB nastopila pevka Ana Bezjak s triom Nine Korošak Serčič in mladimi upi slovenskega vokalnega jazza, v Muzikafeju na 15 minut vožnje oddaljenem Ptuju pa kvartet kitarista Vita Vičarja, je v dvorani Gustaf multikulturnega centra Pekarna v okviru cikla Blue Planet pod okriljem zavoda Etnika nastopil mednarodni trio pianista Roka Zalokarja, ki je - sedem let po prvem nastopu v Mariboru na istem odru - predstavil svoj novi album Port Songs. Ta je pri založbi Modigo uradno izšel dan kasneje.
Logična posledica: slabši obisk vsakega od koncertov. Kot smo v s prireditvami prenatrpanih dneh zadnja dva meseca pred koncem leta v teh sicer precej bolj pustih krajih tako ali tako že vajeni. Pač rezultat politike občin in države ter sistemskega sofinanciranja (in spremljanja realizacije, ki se mora zgoditi znotraj koledarskega leta) nekomercialnih kulturnih dogodkov ... Kar lahko dojemamo že skoraj kot nekakšno višjo silo, le da je ta povsem predvidljiva. A povsem prazen avditorij Gustafa v četrtek vendarle ni bil.
Kot pove že naslov albuma, je glasba tria - Rok Zalokar (električni klavir), italijanski basist Alessandro Fongaro in nizozemski bobnar Ruud Voesten - posvečena obmorskim pristaniščem. Zalokar je živel v danskem Köbenhavnu in nizozemskem Rotterdamu, seveda pa ima posebno mesto zibelka tradicionalnega jazza, ameriški New Orleans. Kot posvetilo temu bi lahko razumeli že način interakcije med glasbeniki v klasičnem jazzovskem triu. A se v svojih skladbah precej očitno odmikajo tudi v druge smeri, bližje modernističnim podaljškom klasične glasbe z zamiki v atonalnost ali hoteno disharmonične vložke, pa tudi k repetitivnosti liturgičnega petja in ritmičnim obrazcem indijske podceline ... Kot pravijo sami, jim kot navdih pri ustvarjanju sicer dokaj umirjene, a avtorsko dodelane glasbe pogosto služi poezija; na četrtkovem nastopu so posebej izpostavili Cirila Zlobca in Janeza Menarta. Precej izrazite so z valujočimi in prelivajočimi se zvočnimi linijami tudi aluzije na vodo, ki na momente delujejo kar malce ambientalistično.
Ne dvomimo pa, da bo jutri, v soboto, precej bolj poln avditorij velike dvorane Narodnega doma. Priljubljeni etnojazzovski pihalec Vasko Atanasovski bo namreč premierno (jutri pa še v ljubljanski Drami SNG) predstavil nadaljevanje svojega projekta Melem (v jezikih balkanskih narodov nekaj blagodejnega, balzam za telo in predvsem za dušo). Tokrat bodo z njim sodelovali slavni francoski tubist Michel Godard, italijanski harmonikar Simone Zanchini in poljsko-nemški bobnar Bodek Janke ter kot gost Vaskov sin, violončelist Ariel Vei Atanasovski.
