Branka Bezjak
Če že ne za časa njegovega življenja, pa vsaj v domišljiji ljudi živita France Prešeren in Julija Primic danes skupaj. Vsaj tako je v Kranju na slovenski kulturni praznik, ko zaznamujemo smrt našega največjega pesnika. Že v tednu prej so bile tudi letos vsak dan različne prireditve, tudi v ustanovah, ki se imenujejo po njem, kakor sta denimo Prešernovo gledališče in Galerija Prešernovih nagrajencev, vodenja po mestu pa so polnila mesto. Na dan praznika, 8. februarja, ko je Prešernovi smenj, je vrhunec vsega dogajanja, mesto oživi v podobi iz 19. stoletja.
Tokrat, ob 23. izdaji, so postregli s kar 60 dogodki na 19 prizoriščih, na katerih je nastopilo in sodelovalo 700 ljudi. Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je ta dan gostil tudi visoke predstavnike slovenske politike na čelu s predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ministrice Tanjo Fajon, Asto Vrečko in Alenko Bratušek ter ministra Boruta Sajovica. Predsednica državnega zbora je bila tudi slavnostna govornica na osrednji proslavi. Spomnila je, da so mnogi ustvarjalci bili in so še danes nerazumljeni ali podcenjevani, še posebej takrat, ko so kritični ali ko ne želijo pristati na konformizem komercializma, ki uspeh meri zgolj skozi materialne dobrine. Prešernu so se poklonili tudi s položitvijo venca na grob v Prešernovem gaju.
Skorajda na vsakem koraku je ta dan mogoče srečati nekaj, povezano s Prešernom. Na polnih ulicah in trgih na praznični smenjski dan pa torej celo samega Prešerna, ki ga za roko drži njegova Julija. Prijetno in prijazno se pomenkujeta z mimoidočimi, pozirata in sta na sploh priljudna. Gorenjska prestolnica je ta dan resnično polna kot malokrat v letu. Tja pridejo tudi folklorne skupine z raznih koncev Slovenije, da prav tako pokažejo ne le svoje noše, ampak tudi plese, petje in glasbo. Z vrtenjem vitla in privabljanjem posebnega zvoka iz obarvanih škatel na kolesih so pozornost pritegovali tudi lajnarji. Zlasti pri mlajših, ki jim ni bilo jasno, kako to sploh deluje. Kulturni utrip je bilo čutiti na vsakem koraku.
Predvsem pa vrvež pri stojnicah, ki so se prav tako vile po vseh trgih in ulicah. Rokodelci vseh vrst in z vseh koncev so bili tam - od Ribničanov s suho robo do lončarjev, oblikovalcev nakita, prodajalcev oblačil ... Seveda ni manjkalo raznih lokalnih dobrot, mazil, zvarkov, čebelarskih pripravkov - prav tako z vseh koncev Slovenije. Od Prlekov s svojimi dobrotami do Postojnčanov s suhomesnatimi izdelki krškopoljskega prašiča. Pa se tudi kaj proda ali se ljudje samo sprehajajo in si ogledujejo ponujeno? "Smo zadovoljni, nekateri že kar čakajo, da pridemo, ker poznajo naše izdelke," je povedala ponudnica sirov in drugih mlečnih izdelkov iz Tolmina.
Tukaj je bil tudi tiskar, ki je obiskovalcem prikazoval postopek tiskanja iz 16. stoletja, torej iz časa, ko je naprava ugledala luč sveta. Obiskovalci so si lahko na tiskarskem stroju odtisnili del Zdravljice. Svoje veščine je na ulici prikazoval kovač, storitev slikanja na steklo ponujal tudi Janez Puhar oziroma mojster, ki danes ponuja storitev pionirja svetovne fotografije, sicer pa izumitelja fotografije na steklo. V Kabinetu izumitelja Puharja je sicer mogoče doživeti še marsikaj, se fotografirati kakor nekoč, spoznati njegov laboratorij.
Del gastronomske ponudbe je bil letos prvič umeščen na mestno tržnico, saj je Mestna občina Kranj po 35 letih odprla vrata, ki tržnico povezujejo z Glavnim trgom. Na sploh želijo tržnici bolj povezati z mestom, da bi bil prostor srečevanj in druženj, pravijo. In resda se je tam zadrževalo veliko lačnih, a ponudba hrane je bila bolj iz sodobnih časov kakor iz Prešernovih. Burgerji, azijska hrana, miške ... Kar pač gre v slast veliko ljudem.
Kranj je z vsem tem živahnim dogajanjem in množičnim obiskom - seveda tudi tam kulturne ustanove, kakor po vsej državi, na stežaj odprejo vrata - gotovo ta dan prestolnica slovenstva. Da bi to lahko bil vse leto, pa poudarja arheologinja ddr. Verena Perko iz Gorenjskega muzeja. "To ne nazadnje potrjujejo arheološke raziskave. Okoli farne cerkve je bilo odkritih največ staroslovanskih in staroslovenskih grobov. Z najdbami se lepo pokaže, kako se je zlila staroselska, nekdanja latinska ali pa keltska kultura s slovansko. V 20. stoletju so bile odkrite pomembne najdbe v Gradišču nad Bašljem, ki so pokazale, da bilo tam prav tako pomembno staroslovansko središče. Kranj pa je od 15. stoletja tudi pomembno likovno središče, farna cerkev postane model za druge gotske cerkve po Gorenjskem. Kasneje v 19. stoletju, ko se prebujajo ideje Zedinjene Slovenije, je od tukaj cel kup pomembnih mož, ki so poudarjali slovenstvo - od pesnikov do politikov (Janez Bleiwes). Da ne nazadnje ne govorimo o Prešernu, ki ima tukaj muzej in grob," je še pojasnila.
