Branka Bezjak
Med mogočnima vrhovoma Bischofsmütze (kot pove že ime, ima vrh videz škofovske kape, po čemer je prepoznaven že na daleč) in Dachstein leži slikovita gorska vasica Filzmoos. Da kraj na avstrijskem solnograškem živi s turizmom in od njega, zgovorno pove že podatek, da ima 1500 prebivalcev in skupaj 3500 turističnih postelj - v apartmajih in v hotelih. To seveda niso kakšni mastodonti, temveč manjše zgradbe, ki ne kazijo podobe prikupnega kraja, katerega odlika je pristna gostoljubnost, da se obiskovalec tam kmalu počuti domače.
Majhen kraj, a velik po domačnosti in gostoljubju
Domačini pa se praktično vsi poznajo in dobro sodelujejo. Vsak na svojem področju skrbijo za (turistično) ponudbo in dogodke, da so na eni strani za goste na voljo vse storitve, na drugi pa vsebine. Od izposojevalca športne opreme, ki mu ni težko prekiniti opoldanske pavze, ko gostje pridejo prav v tistem času, do učiteljev smučanja, lastnikov hotelov, ki so prav tako zelo dostopni. V našem primeru je bila to mlada družina Pak. Od 1. novembra 2025 sta Mariska in Lukas z otrokoma - petletnim Pepijnom in triletno hčerko Sam - lastnika hotela Dachstein. "S tem se nama je uresničila dolgoletna želja: povezati življenje v Alpah z najino strastjo do gostoljubja in uživanja v dobri hrani," pravita po rodu Nizozemca, ki sta prej tukaj preživljala svoj dopust. Mariska ima že izkušnje v hotelirstvu, Lukas pa v skupno zgodbo prinaša svoje izkušnje s področja marketinga in podjetništva. Nizozemska je na sploh pomembno tržišče za nagovarjanje gostov, na prvem mestu med tujimi gosti pa so Nemci.
Slovenka že petnajst let v turizmu
Četudi je to manjše okolje, so tujci dobro sprejeti. To potrjuje tudi Slovenka, ki se je pred 15 leti nekako po spletu naključij odločila za nov izziv na svoji podjetniški poti ter se poskusila v turizmu. "Zelo dobro sem bila sprejeta. V ulici, kjer živim, se zelo dobro razumem s sosedi, ki niso le Avstrijci, ampak tudi Nemci in Angleži," pripoveduje. Gore in vse, kar Filzmoos je, so jo navdušili - in je ostala. Tudi gostje, ki enkrat pridejo tja na počitnice, se zelo radi vračajo. Ilona Schörghofer, predsednica turistične zveze in vodja ene od treh smučarskih šol v kraju, pove, da je na sploh značilno, da je veliko gostov stalnih, ki že sezono vnaprej rezervirajo svoj termin.
Zlasti za družine in tiste, ki se prvič postavijo na alpske smuči, bord ali tekaške smuči, je ta destinacija kot naročena. Proge so namreč nezahtevne, dovolj široke, posebej je ponudba bogata za otroke, ki se lahko preizkusijo na več poligonih. Z 20 kilometri prog, na katerih je osem naprav - od gondole do sedežnic in še kakšna vlečnica se najde - lahko vsi zadostijo smučarske apetite. Tisti, ki želijo več, pa lahko svojo kondicijo izživljajo z enotno vozovnico na 760 kilometrih prog in 270 napravah, saj je vasica del velike smučarske regije Ski Amadé. Nedaleč stran sta od večjih središč na primer Flachau in Schladming, med manjšimi vasica Ramsau. Je pa zato v Filzmoosu precej bolj mirno. S svojim obiskom smo ravno ujeli dneve v januarju, ko je po avstrijskih in hrvaških počitnicah tam običajno manj gostov, a je bilo naravnost idealno, ko ni bilo na napravah na sobotni dan, ki ga je krasno vreme naredilo prav kičastega, nobene gneče. Sobota, ko je, vsaj na večini slovenskih smučišč, običajno največja gneča, je bilo tam smučarjev malo. Kaj bi si človek želel lepšega?
Veliko gostov se redno vrača
Poleg smučanja in deskanja je mogoče na belih površinah seveda početi še veliko drugega. Priljubljen je tudi tek na smučeh. V dolini je v vasi, ki leži na tisoč metrih nadmorske višine, urejena proga in na voljo za brezplačno uporabo. Za tek na vrhu je treba plačati vozovnico za gondolo, potem pa torej mogoče brezplačno teči. Pri tolikih namestitvah v kraju se zdi, da ima praktično vsak kakšno sobo za oddajo. Toda to ne velja za Aloisa Hartingerja. V pokoju se med drugim posveča učenju teka na smučeh, potem ko je delovno dobo oddelal v 70 kilometrov oddaljenem Salzburgu. "Delal sem pisarniško delo na uradu za delo. Zato sem komaj čakal vikend, da sem se rekreiral, hodil v hribe, skratka preživljal čas v naravi," je pripovedoval dobrovoljni Hartinger, ki nikakor ne kaže 77 let.
Sankanje, hoja s krpljami, curling, uživanje v kopališkem kompleksu, pestra paleta je na voljo tudi za tiste, ki ne smučajo. Pa tudi romantične vožnje s kočijo po zasneženi okolici. Ob potoku po cesti, ki je v tem času zaprta za vozila, smo se tudi mi peljali s kočijo do slabo uro oddaljene koče Unteralm, kjer obiskovalci nato v tipičnem lokalnem ambientu uživajo v pristni domači kulinariki.
Na nebu 50 balonov
Posebnost, ki se gotovo najbolj vtisne v spomin, pa so poleti s toplozračnimi baloni. Peter Donabauer, direktor Turizma Filzmoos, je povedal, da že skoraj 40 let vabijo balonarje v te kraje, obenem pa tudi turistom ponujajo vožnje. Po vnaprejšnjem dogovoru je to mogoče vse leto. A od adventa do velike noči so razmere zelo ugodne. Nekaj posebnega pa se dogaja dva tedna v januarju, ko tja pridejo balonarji skorajda z vsega sveta. Na srečanje in tekmovanje - pa tudi, da prevažajo zainteresirane stranke. Najbolj barvito in impresivno je to videti na noč balonov (prihodnje leto bo 11. januarja), ko se nad zasneženo pokrajino dvigne okoli 50 balonov različnih barv in jadra pred kuliso vršacev.
Že pogled na mogočne balone, ki tiho plujejo čez nebo, je lep, kaj šele, če stojiš v košari in se pelješ z njim. "Nekoliko me je strah," je potožila ena od potnic pred začetkom našega poleta. "Mene tudi. Prvič peljem potnike," se je pošalil pilot Werner Schrank. Seveda je resnica povsem drugačna, za prevoz potnikov mora imeti opravljenih vsaj tisoč poletov, pove. On jih ima že več kot 3000. S tem se namreč poklicno ukvarja - s prevozi in tudi s tekmovanji. S svojo ekipo redno prihajajo tudi na tekmo v Mursko Soboto in še marsikam po svetu gredo, zato mora imeti več košar z baloni, kajti že transport te opreme terja čas in denar. Ta dan smo imeli res odlične pogoje in tudi Werner, četudi to počne skoraj vsaj dan, je večkrat zavzdihnil, kako je lepo: "To je to, to je svoboda." V pogovoru nismo mogli mimo velike nesreče balona na Barju leta 2012. Po tistem je zanimanje za to v Sloveniji zelo upadlo, zato je tudi balonarjev le kakšnih dvajset, medtem ko jih je v Avstriji 150, je vedel povedati Werner, ki živi v Gradcu. "Počasi se tudi pri vas to spet vrača." Po mirnem pristanku, ko smo tudi mi pomagali ekipi, da je zložila balon v vrečo in košaro postavila na prikolico, je sledil še krst in preimenovanje vsakega od nas v poseben plemiški naziv.
Četudi majhen, je torej Filzmoos velik po doživetjih in pristnosti. Tudi poleti seveda, ko se prebudi v raj za ljubitelje narave in aktivnosti na prostem. Več kot 250 kilometrov označenih pohodniških poti vodi skozi alpske travnike do planinskih koč in razglednih točk – od lahkotnih družinskih pohodov do zahtevnejših. Na svoj račun pridejo tudi kolesarji in gorski kolesarji.
In še zanimivost, kuharske izkušnje je pri najboljši avstrijskih kuharici Johanni Meier v Filzmoosu nabiral tudi eden od bratov Denk. V času Salzburškega festivala pa se je k njej vozila tudi nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel. Gledalcem Gorskega reševalca bo kakšen kotiček tega kraja že znan, saj so kar precej posneli tudi v Filzmoosu. Za povrh pa imajo zelo radi glasbo Avsenikov!
