Tjaša Gajšek
Ottessa Moshfegh: Domotožje po drugem svetu
Ameriška pisateljica Ottessa Moshfegh (1981) je sama sebe opisala kot "opazovalko na robu družbe, ki zre v svet in si misli: kakšna čudna predstava". Pisanje vidi kot poskus, "da ljudem predstavim, kako čudno je zame občutiti, da sem živa. To počnem s pomočjo teh lutk, ki se spopadajo s svojimi absurdnimi nesrečami," je povedala.
Čeprav ji večkrat pripišejo, da je "glas generacije", ji je bržkone bližje oznaka "umetnost gnusa", v njenem delu pa prepoznavajo vplive Bukowskega, kar priznava tudi pisateljica sama. Domotožje po drugem svetu prinaša 14 zgodb, ki jih je pisateljica, kot ugotavlja prevajalka Sara Virk v spremni besedi, razdelila "fifty-fifty", v sedmih zgodbah je namreč osrednji lik pretežno ženska, v drugih sedmih pa pretežno moški. Iz kratkih zgodb smrdi po plesni, ki naseljuje stanovanja in podrtije od Los Angelesa do New Yorka, protagonisti pa so z zanemarjenostjo, boleznimi in razpadanjem telesa odslikave razmer, v katerih živijo.
V nadaljevanju preberite:
- Zakaj so kljub vsej telesni degradaciji najbolj uspešne zgodbe, v katerih so liki grdi "od znotraj".
- Kako je svoje izkušnje - težave zaradi odvisnosti od alkohola, motnje hranjenja - vpletla v like kratkih zgodb.
- Kaj imajo skupnega vsi njeni literarni junaki.
- Zakaj to ni "branje za vsak okus oziroma želodec".
Čeprav ji večkrat pripišejo, da je "glas generacije", ji je bržkone bližje oznaka "umetnost gnusa", v njenem delu pa prepoznavajo vplive Bukowskega, kar priznava tudi pisateljica sama. Domotožje po drugem svetu prinaša 14 zgodb, ki jih je pisateljica, kot ugotavlja prevajalka Sara Virk v spremni besedi, razdelila "fifty-fifty", v sedmih zgodbah je namreč osrednji lik pretežno ženska, v drugih sedmih pa pretežno moški. Iz kratkih zgodb smrdi po plesni, ki naseljuje stanovanja in podrtije od Los Angelesa do New Yorka, protagonisti pa so z zanemarjenostjo, boleznimi in razpadanjem telesa odslikave razmer, v katerih živijo.
V nadaljevanju preberite:
- Zakaj so kljub vsej telesni degradaciji najbolj uspešne zgodbe, v katerih so liki grdi "od znotraj".
- Kako je svoje izkušnje - težave zaradi odvisnosti od alkohola, motnje hranjenja - vpletla v like kratkih zgodb.
- Kaj imajo skupnega vsi njeni literarni junaki.
- Zakaj to ni "branje za vsak okus oziroma želodec".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
