Tjaša Gajšek
V nadaljevanju preberite:
Za italijanskega pisatelja Paola Giordana romani niso le oblika užitka, zabave in čustvene vpletenosti, temveč so lahko tudi oblika znanja. In tega potrebujemo, če hočemo za silo obvladovati življenje, pravi. Paolo Giordani je teoretični fizik/pisatelj/predavatelj/novinar, tak je tudi literarni lik, ki nosi njegovo ime. V romanu Tasmanija kot novinar leta 2015 pristane v Parizu na konferenci Združenih narodov o izrednih podnebnih razmerah. "A če v tistem času ne bi bilo podnebne konference, bi verjetno našel drug razlog za odhod: oborožen spopad, humanitarno krizo, problem, ki bi bil drugačen in večji od mojih in bi me lahko posrkal vase."
Konci sveta si v Tasmaniji sledijo eden za drugim in kako tudi ne bi, tu so teroristični napadi, neznanci, ki volan avtomobila zasukajo v množico nedolžnih ljudi, podtaknjena bomba ... Giordanovo telo in um sta konsistentna le v stanju pripravljenosti in zamaknjenosti, s čimer sta eden izmed možnih odgovorov na vprašanje, v kakšnem stanju je človek, ki živi pod težo nenehnih groženj, in naprej, do kolikšne mere so konci sveta v zasebnem življenju le posledica kozmosa, v katerem živimo.
Za italijanskega pisatelja Paola Giordana romani niso le oblika užitka, zabave in čustvene vpletenosti, temveč so lahko tudi oblika znanja. In tega potrebujemo, če hočemo za silo obvladovati življenje, pravi. Paolo Giordani je teoretični fizik/pisatelj/predavatelj/novinar, tak je tudi literarni lik, ki nosi njegovo ime. V romanu Tasmanija kot novinar leta 2015 pristane v Parizu na konferenci Združenih narodov o izrednih podnebnih razmerah. "A če v tistem času ne bi bilo podnebne konference, bi verjetno našel drug razlog za odhod: oborožen spopad, humanitarno krizo, problem, ki bi bil drugačen in večji od mojih in bi me lahko posrkal vase."
Konci sveta si v Tasmaniji sledijo eden za drugim in kako tudi ne bi, tu so teroristični napadi, neznanci, ki volan avtomobila zasukajo v množico nedolžnih ljudi, podtaknjena bomba ... Giordanovo telo in um sta konsistentna le v stanju pripravljenosti in zamaknjenosti, s čimer sta eden izmed možnih odgovorov na vprašanje, v kakšnem stanju je človek, ki živi pod težo nenehnih groženj, in naprej, do kolikšne mere so konci sveta v zasebnem življenju le posledica kozmosa, v katerem živimo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
