V Mestnem muzeju Ljubljana so postavili prvo obsežno razstavo fotografskih del umetniške skupine Irwin. Pripravila jo je kustosinja Hana Čeferin, ki je želela predstaviti širok vpogled v njihovo umetniško prakso. Ta se razteza čez več kot štiri desetletja. Izbor del je bil temu primerno zahteven, nastal pa je celovit prikaz od začetkov do danes.
Skupina v svoji umetniški praksi že od začetka združuje različne medije medije, od slikarstva, performansa in fotografije do založništva in kot je na novinarski konferenci povedal član Borut Vogelnik, so vsi ti mediji organizirani v odnosu do dejstva, da Irwin delujejo kot kolektiv. "Vsaka poteza skupine se v odnosu do konceptualne umetnosti lahko bere kot performans in če so fotografije organizirane okrog konkretnih idej, se ves čas izpostavlja relacija do obstoja Irwinov in NSK," je povedal.
Razstava Fotografska dela bo razkrila, kako skupina IRWIN uporablja fotografijo kot sredstvo dokumentacije, transformacije in konceptualnega premisleka ter kako jo umešča v razmerje do simbolnih in političnih kontekstov podob. V času, ko se soočamo z naraščajočimi nacionalizmi in popačenimi zgodovinskimi naracijami, vabi k premisleku o predstavljenih podobah – in morda o fotografskih podobah nasploh – kot o poljih, kjer se pomen arbitrarno prerazporeja in prepisuje, politika reprezentacije pa se vzpostavlja vedno znova.
"Če so fotografije organizirane okrog konkretnih idej, se ves čas izpostavlja relacija do obstoja Irwinov in NSK"
Več kot 90 fotografij
Kot ne nepomembno je izpostavil tudi, da je skupina začela, ko so bili vsi člani razen Dušana Mandića - poleg Vogelnika še Miran Mohar, Andrej Savski in Roman Uranjek - študenti ljubljanske likovne akademije. Takrat jih je obkrožala "nova moda", in sicer postmodernizem, nad katerim so se navduševali. Mohar je ob tem izpostavil, da ima fotografija poseben status - v istem trenutku je lahko dokument in/ali artefakt, medtem ko je bila v konceptualni umetnost ta meja vedno zabrisana in so se določene fotografije velikokrat šele kasneje začele obravnavati kot umetniško delo. Podobno velja tudi v primeru Irwinov in trenutne razstave, ki bo v Mestnem muzeju Ljubljana javnosti na ogled od četrtka do 6. septembra.
Kustosinja razstave je bila Hana Čeferin, ki je povedala, da so več kot 90 fotografij, ki so na ogled, izbrali v sodelovanju s člani, o njem pa so začeli razmišljati že pred časom. Naloga ni bila lahka, ker je opus skupine širok in šteje več kot 40 let delovanja. Razstava se sicer razteza od njihovega najstarejšega projekta Svoji k svojim, ki so ga Irwini izvedli leta 1985, do najnovejšega, ki je nastal lani.
"Fotografija ima poseben status - v istem trenutku je lahko dokument in/ali artefakt"
Sprva analogne, pozneje digitalne
Razstava je razdeljena v večje in manjše sklope, v zadnjem delu pa se ukvarja tudi s poljem ikon, po katerih je skupina najbolj znana, ter s tem daje vpogled v vprašanje, kje, zakaj in kako so fotografije nastale, je povedal direktor muzeja Blaž Peršin. Kot je dodal, so fotografije nastajale najprej v analognem mediju, kasneje v digitalnem, ter so se spreminjale tudi glede na potek del, ki jih je skupina zaobjemala. Zato so po njegovem mnenju pripravili poseben pogled na delo Irwinov, poleg tega marsikaj, kar je razstavljeno, še ni bilo na ogled javnosti.
Postavitev v ospredje postavlja fotografijo kot eno osrednjih, a doslej manj izpostavljenih segmentov njihove ustvarjalnosti. Ob njej je izšel tudi obsežen katalog s še več fotografijami in deli, s katerim opozarjajo na opus skupine. Irwini so v 42 letih delovanja izvedli približno 450 skupinskih in samostojnih razstav.
