Jon Knez
Ameriški in kitajski predsednik Donald Trump in Xi Jinping se bosta 14. in 15. maja srečala v Pekingu. To bo prvi državniški obisk ameriškega predsednika na Kitajskem po letu 2017. Voditelja bi se morala srečati marca, a sta srečanje prestavila zaradi ameriških in izraelskih napadov na Iran. Trumpov obisk bo potekal v luči geopolitičnih napetosti, zlasti trgovine, vprašanja Tajvana, vojne v Iranu in razvoja umetne inteligence. Analitiki menijo, da ima Kitajska tokrat močnejše izhodišče.
Ekonomija in nadzor nad kritičnimi surovinami
Strokovnjaki poudarjajo, da bo srečanje precej drugačno od tistega pred devetimi leti. Xi Jinping verjame, da sta čas in zagon na strani Kitajske. Njegovo samozavest je lani utrdil uspešen odziv na Trumpovo stopnjevanje trgovinske vojne. Ko je ameriški predsednik dvignil carine nad 140 odstotkov, je Kitajska zagrozila z omejitvijo izvoza redkih zemelj. Trump je nato popustil. Peking zdaj občasno omejuje dobavo teh ključnih surovin.
Gospodarska moč se je premaknila od carin k strukturnemu nadzoru. ZDA pospešeno trošijo napredne oborožitvene sisteme na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, kar povečuje njihovo ranljivost. Obnova zalog raketnih sistemov in napredne elektronike namreč zahteva materiale, ki jih skoraj v celoti predeluje Kitajska. Peking želi na vrhu pridobiti čas za utrditev svojega tehnološkega in industrijskega položaja. Washington po drugi strani verjetno išče zgolj simbolične zmage na področju kmetijstva in letalstva.
Vprašanje Tajvana in umetne inteligence
Ključna točka kitajskih interesov je Tajvan. Kitajski zunanji minister Wang Yi je ameriškemu državnemu sekretarju, torej zunanjemu ministru, Marcu Rubiu že sporočil, da otok pomeni največje tveganje v dvostranskih odnosih. Trumpova dosedanja nejasnost glede Tajvana daje Pekingu priložnost za pritisk. ZDA so že odložile pomemben paket prodaje orožja Tajvanu. Xi bo verjetno pritisnil na Trumpa, naj ZDA formalno nasprotujejo tajvanski neodvisnosti in omejijo varnostno sodelovanje z otokom. Če bi Washington popustil, bi to močno omajalo zaupanje Tajvana v ameriško zaščito.
Na področju umetne inteligence imajo ZDA približno osemmesečno prednost. Kitajska želi vzpostaviti dialog o varnosti umetne inteligence, vendar Washington sumi, da Peking to vidi predvsem kot priložnost za dostop do ameriške tehnologije. Strokovnjaki svetujejo ameriški administraciji, naj ohrani stroge izvozne omejitve za čipe, saj so te največja ovira za kitajski razvoj na tem področju.
Energetska prevlada v senci iranske vojne
Agresija na Iran in blokada Hormuške ožine pomembno vplivata na globalno ekonomijo in pogajalska izhodišča obeh voditeljev. Trump poskuša uporabiti ameriško proizvodnjo nafte in zemeljskega plina kot geopolitični vzvod. Svojo politiko energetske prevlade uveljavlja predvsem prek trgovinskih sporazumov, kjer zaveznikom ponuja plin v zameno za nižje carine.
Vendar pa je vojna v Iranu oslabila ameriški položaj in okrepila kitajskega. Kitajska vlada uspešno promovira svojo državo kot globalnega voditelja v čistih tehnologijah. Peking prevladuje v proizvodnji solarnih panelov, vetrnih turbin in električnih vozil. Blokada ožine sili številne države k hitrejši elektrifikaciji in zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv, kar neposredno koristi kitajskemu izvozu. Čeprav Kitajska ostaja največji iranski kupec nafte, je vpliv blokade ublažila s strateškimi rezervami in diverzifikacijo uvoza. Xi Jinping bi lahko na srečanju celo ponudil pomoč pri odprtju ožine, s čimer bi Peking ponovno veljal za dolgoročnega zmagovalca vrha.
