Največja zgodba slovenske dediščine: Ker je leta 2020 Škofjeloški pasijon odpadel, je letošnji še toliko bolj pričakovan

Pri Škofjeloškem pasijonu gre pravzaprav za same presežnike. Zapis, po katerem se uprizarja, je najstarejše slovensko dramsko besedilo, največji dogodek zaradi množične zasedbe, dogaja se v najlepše ohranjenem srednjeveškem slovenskem mestu. Njegovo izjemnost dokazuje tudi uvrstitev na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Praviloma ga izvedejo vsakih šest let, a pridejo vmes tudi kakšne izredne okoliščine, kakor je bil leta 2020 koronarvirus. Zato bo letošnja izvedba sledila tisti iz leta 2015.

Tudi za organizatorje je dogodek seveda ogromen zalogaj, po tej plati bi lahko prav tako zapisali "naj". Vodja projekta Jakob Vrhovec meni, da je po organizacijski plati to letos največji dogodek v Sloveniji. "Takoj za tem je organizacija svetovnega prvenstva v poletih v Planici," dodaja. Med 21. marcem in 12. aprilom se bo letos zvrstilo sedem ponovitev pasijona. Vrhovnik pravi, da je zanimanja za vstopnice veliko. In sicer so prodali že 17.500 vstopnic, a so te še na voljo. Sedaj je njihova cena na prodajnih mestih Eventima okoli 30 evrov, za skupine je nižja, na voljo so tudi družinske vstopnice ... V Škofjo Loko ne pridejo le obiskovalci iz Slovenije, ampak tudi iz tujine.

Na štirih prizoriščih - Mestni trg, Trg pod gradom, Spodnji trg in Trg mesta Freising - bodo postavljeni odri in tudi tribune za gledalce. Pred njimi je prostor za prenosne odre, ki jih nosijo nosači ali vlečejo konji, za jezdece in za tiste nastopajoče, ki pridejo peš. Na vsakem prizorišču se uprizoritev odigra v celoti. Škofjeloški pasijon se še danes, enako kot v preteklosti, odvija na procesijski način. Igralci (okoli 1000 jih je) opravijo krožno pot skozi mestno jedro in vmes na vseh štirih prizoriščih pred gledalci odigrajo 20 prizorov, sodeluje tudi okoli 80 konjenikov.

Za razlago in spreobrnjenje

Škofjeloški pasijon je nastal na podlagi tradicije uprizoritev slovenskih spokornih procesij. Besedilo je sestavljeno iz 865 verzov in trinajstih podob. In tako torej razdeljeno v prizore, ki sledijo evangeljskemu dogajanju od Rajskega vrta skozi Jezusovo trpljenje do njegove smrti in vstajenja. Prizori vključujejo ključne motive Svetega pisma in tako skozi umetniški jezik ponujajo možnost za globlji razmislek o duhovnih in človeških vprašanjih.

Besedilo sledi zapisu patra Romualda Marušiča iz leta 1721. Najstarejšemu ohranjenemu dramskemu besedilu, zapisanemu v slovenskem jeziku, so dodani deli v latinskem in nemškem jeziku, s čimer je eden največjih dosežkov slovenskega slovstva v dobi baroka. Velja tudi za edino v celoti ohranjeno režijsko pasijonsko knjigo v Evropi z začetka 18. stoletja. Znameniti Romualdov zapis izpred več kot 300 let že zmeraj hrani knjižnica Kapucinskega samostana v Škofji Loki. S cerkvijo svete Ane je bil ta samostan, zgrajen v začetku 18. stoletja, namenjen prav premišljevanju Kristusovega trpljenja. S pridiganjem in prirejanjem pasijonskih procesij so kapucini skušali to skrivnost približati tudi vernikom. S procesijami pa svetopisemske zgodbe približati preprostemu, neukemu človeku in pomagati pri premagovanju vsakdanjih tegob ter ga tudi usmerjati k spreobrnjenju. Dodajmo še, da je Kapucinska knjižnica ena najdragocenejših knjižnic na Slovenskem, saj hrani tudi Dalmatinovo Biblijo, inkunabule in še nekaj drugih najstarejših slovenskih knjig.

V 20. stoletju je uprizarjanje Škofjeloškega pasijona najprej prekinila druga svetovna vojna. Po vojni pa politična ureditev ni bila naklonjena tovrstnim uprizoritvam. Kljub temu je bilo uprizorjenih nekaj odrskih priredb v slovenskih gledališčih in med slovenskimi narodnimi skupnostmi v Trstu, na avstrijskem Koroškem in v Argentini v Slovenski vasi v Buenos Airesu. Predvajali so ga tudi na Radiu Ljubljana. V Škofji Loki so leta 1936 Škofjeloški pasijon uprizorili na dvorišču meščanske šole. Pod naslovom Škofjeloška pasijonska procesija sta ga pripravila Tine Debeljak in režiser Pavle Okorn. Sodelovalo je 165 amaterskih igralcev iz mesta in okoliških vasi. Ogledalo si ga je okoli 5000 gledalcev. Nato se je v 70. in 80. letih začelo oživljanje besedila. Najprej s posameznimi prizori, nato kot uprizoritev v cerkvi sv. Ane. Po osamosvojitvi Slovenije je Muzejsko društvo Škofja Loka o tem pripravilo diskusijo, leta 1997 so se pod vodstvom režiserja Marjana Kokalja začele obsežne priprave na uprizoritev Škofjeloškega pasijona v letu 1999 v starem mestnem jedru Škofje Loke s številnimi sodelujočimi. Leto za tem je bil ponovno uprizorjen.

Vpeta skoraj vsaka družina

Pri igri oziroma procesiji ne sodelujejo profesionalni igralci, pač pa prostovoljci, domačini iz Selške in Poljanske doline. Za lokalno skupnost je pasijon del identitete kraja – njegova zgodovina, tradicija in vsak ponovni nastop prinašajo ponos, navdušenje in medgeneracijsko sodelovanje. "Če vemo, da je na tem širšem območju skupno le 45 tisoč prebivalcev, to pomeni, da skoraj vsak tretji sodeluje pri Škofjeloškem pasijonu ali je kako drugače povezan z njim," še pove vodja projekta o tem, kaj sodelovanje pomeni tamkajšnjim prebivalcem. Sodeluje skupno torej čez tisoč prostovoljcev, v organizacijski ekipi jih je še čez 250. "To pove, kakšen zalogaj je vse skupaj. Prve priprave so stekle že avgusta lani oziroma še prej. Da pri tem niti ne omenjam, s kakšnimi administrativnimi ovirami in zahtevami, pridobivanjem dovoljenj se soočamo," je še dodal Jakob Vrhovec. Po finančni plati je pasijon težek okoli 600 tisoč evrov.

Škofjeloški pasijon je za mnoge obiskovalce priložnost za premišljevanje o osnovnih življenjskih resnicah, dialog med svetim in vsakdanjim ter stik z umetnostjo, dogodek ne le kulturnega in nacionalnega, temveč tudi duhovnega pomena. "Pri vseh teh plateh pasijona je pri zanimanju obiskovalcev zanj še zmeraj najbolj izstopajoča prav verska plat," ocenjuje Vrhovec. Tako je največje zanimanje za uprizoritev na cvetno nedeljo, 29. marca, pa na velikonočni ponedeljek, 6. aprila. Škofjeloški pasijon ima tudi več znanih ambasadorjev, ki vabijo k ogledu, med njimi je tudi priljubljeni župnik Martin Golob. "To je ena najlepših upodobitev Jezusovega trpljenja, njegove smrti in vstajenja. Je tudi naša kulturna dediščina, zato vabljeni v Škofjo Loko," Golob vabi na dogodek, katerega glavni producent je občina Škofja Loka v sodelovanju s Kapucinskim samostanom.