Na EPK poklon velikemu Mušiču z več razstavami

STA; KR
11.04.2025 15:00

Med najbolj pričakovanimi dogodki EPK Nova Gorica-Gorica je več razstav svetovno uveljavljenega slovenskega umetnika Zorana Mušiča (1909-2005)

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nismo poslednji, 1974, akril, platno, 46 x 33 cm
Narodna galerija

Prvo razstavo bodo odprli na Gradu Štanjel ta mesec, v maju sledita še razstavi na Gradu Dobrovo v Brdih in v Palači Attems-Petzenstein v Gorici. Prvi dve bosta odprti do začetka septembra, tretja do konca oktobra.

Pobudo, da bi se v letu evropske prestolnice kulture in ob 20. obletnici Mušičeve smrti poklonili umetniku svetovnega formata in na Goriškem rojenemu rojaku, ki je konec 80. let občini Nova Gorica zapustil pomembno donacijo 134 grafik, je dala umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec. Gre za zelo dobro poznavalko njegovega opusa, ki je Mušiča osebno poznala.

Nemčeva je tudi kuratorka razstav v Galeriji Jožeta Spacala na Gradu Štanjel in na Gradu Dobrovo v Brdih. Prvo bodo po zadnji napovedi organizatorjev odprli v petek, 25. aprila, drugo pa 14. maja. Skupaj bo na ogled več kot sto slik, grafik in risb. Na obletnico Mušičeve smrti, 25. maja, pa bo sledila še razstava v Palači Attems-Petzensetin v Gorici, kurirala jo bo Daniela Ferretti. Tam bo na ogled približno 100 del iz Mušičeve zapuščine in Züriška soba, ki je bodo prenesli iz Švice, kjer je nastala na povabilo sester Dornacher.

Razstavni projekt EPK se začenja v Štanjelu na Krasu, kar ni naključje, saj je bil Kras tista pokrajina, ki je Mušiča zaznamovala in ga spremljala vse življenje, vedno znova ga je uzrl v mnogih drugih pokrajinah. Zato je uvodni del razstave na Gradu Štanjel z naslovom Pokrajine teles posvečen dialogu med Mušičem in Spacalom, generacijskima sopotnikoma, ki sta se navdihovala v kraški pokrajini. Na razstavi bo na ogled nekaj del iz Mušičevega obdobja, ko je živel in ustvarjal v Mariboru in Ljubljani, preden je po vrnitvi iz taborišča Dachau leta 1945 zapustil Slovenijo in se odselil v Italijo. Na ogled bodo tudi dela z Mušičevimi prepoznavnimi kraškimi konji in različnimi krajinami, kjer se "lahko začuti transformacijo med telesom in pokrajino ter pokrajino in telesom," je povedala kuratorka Nemec.

"Predstavljen bo tudi ciklus Nismo poslednji, v katerem je Mušič tematiziral grozote koncentracijskega taborišča in ki ga je v 70. letih izstrelil v svetovno orbito, saj sem želela Mušiča aktualizirati. Poleg tega sem želela poudariti navezavo na razstavo, ki bo sledila na Dobrovem."

Razstava na Gradu Dobrovo s podobnim naslovom, Telesa pokrajin, se bo navezala na ciklus Nismo poslednji iz Štanjela z risbami iz Dachaua, ki jih je Mušič ustvaril v tem koncentracijskem taborišču.

Po izteku razstav v Štanjelu in na Dobrovem, ki se zaključita 5. septembra, sledi v obeh galerijah še postavitev razstave grafik iz Mušičeve donacije iz 80. let. Obe razstavi bosta na ogled od 5. septembra do začetka januarja 2026.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta