Matic Majcen
Marisa Nikitiuk (levo) in Alisa Kovalenko (desno), režiserki filma Sledi
Na Berlinalu so letos prikazali okoli 200 celovečernih filmov, med bolj odmevnimi naslovi pa so prostor dobili tudi številni filmi o pomembnih družbenih temah. Eden izmed teh je bil tudi dokumentarec Sledi (Traces) ukrajinskih režiserk Alise Kovalenko in Marise Nikitiuk.
Film odpira mučen, večkrat tudi spregledan vidik vojne v Ukrajini: vprašanje spolnih zlorab s strani ruskih vojakov. Režiserki sta sledili skupini zlorabljenih žensk, ki so združile moči in so ustanovile nevladno organizacijo Sema, preko katere zdaj iščejo pravico. Izraz "sema" v svahiliju pomeni "ne bodi tiho", kar najbolje opiše glavni namen njihovega dela. Z režiserkama smo se pogovarjali dan prej svetovno premiero na Berlinalu, ko avtorici še nista vedeli, da bo film tako prepričal občinstvo, da mu bodo na glasovanju dodelili glavno nagrado občinstva v sekciji Panorama.
V nadaljevanju preberite:
- Kaj lahko organizacija Sema doseže v času, ko vojna v Ukrajini še traja?
- Kako žrtve vzpodbujajo, da povedo svoje težke zgodbe?
- Kako režiserki vidita trenutno stanje vojne v Ukrajini?
Film odpira mučen, večkrat tudi spregledan vidik vojne v Ukrajini: vprašanje spolnih zlorab s strani ruskih vojakov. Režiserki sta sledili skupini zlorabljenih žensk, ki so združile moči in so ustanovile nevladno organizacijo Sema, preko katere zdaj iščejo pravico. Izraz "sema" v svahiliju pomeni "ne bodi tiho", kar najbolje opiše glavni namen njihovega dela. Z režiserkama smo se pogovarjali dan prej svetovno premiero na Berlinalu, ko avtorici še nista vedeli, da bo film tako prepričal občinstvo, da mu bodo na glasovanju dodelili glavno nagrado občinstva v sekciji Panorama.
V nadaljevanju preberite:
- Kaj lahko organizacija Sema doseže v času, ko vojna v Ukrajini še traja?
- Kako žrtve vzpodbujajo, da povedo svoje težke zgodbe?
- Kako režiserki vidita trenutno stanje vojne v Ukrajini?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
