Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo novo sezono v petek, 18. septembra, na Malem odru odprla z uprizoritvijo Boji in preobrazbe neke ženske po istoimenskem (avto)biografskem romanu enega najvidnejših glasov sodobne francoske in evropske književnosti Édouarda Louisa.
Roman Boji in preobrazbe neke ženske iz leta 2021 je intimna pripoved, v kateri Louis skozi življenjsko zgodbo svoje matere odpira mnogo širša vprašanja razreda, revščine, ekonomskih neenakosti, nasilja, družbenega položaja in možnosti posameznika, da spremeni svoje življenje, so pred premiero povzeli Louisovo intenco v uprizorjenem delu. Oznaka velja pravzaprav za ves pisateljev opus, ključ prepoznavnosti in uspeha njegovega dela je prav v tem, da z intimno, brezkompromisno razgaljajočo prvoosebno pripovedjo, ki se nas dotakne, preizprašuje tudi naše razumevanje družbenih in razrednih razmerij.
"Avtorjeva mati Monique je ženska iz delavskega okolja, katere življenje zaznamujejo revščina, nasilje, podrejenost in omejene možnosti izbire. Toda njena zgodba ni zgolj zgodba o ujetosti v družbene okoliščine. Je tudi pripoved o uporu in preobrazbi – o trenutku, ko poskuša življenje, ki se je zdelo določeno vnaprej, vzeti v svoje roke. Prav skozi njeno individualno usodo Louis razkriva mehanizme, s katerimi družbeni in ekonomski red oblikuje življenja posameznikov ter določa meje njihovih možnosti."
Uprizoritveni koncept podpisujejo Nataša Matjašec Rošker, Žan Koprivnik, Nina Kuclar Stiković in Val Fürst, prevod je delo Iztoka Ilca, dramatizacijo romana je pripravila Eva Mahkovic, dramatizacijo odrske priredbe in dramaturgijo podpisuje Nina Kuclar Stiković, scenograf je Matic Gselman, kostumografinja Suzana Rengeo, koreograf Gregor Luštek, avtor glasbe in zvočne podobe Val Fürst, lektorica in prevajalka posnetka Hana Podjed, oblikovalec svetlobe pa Tomaž Bezjak. V Bojih in preobrazbah neke ženske igrata Nataša Matjašec Rošker in Žan Koprivnik.
"Mariborska uprizoritev v središče postavlja dva protagonista, ki skozi psihološko vživljanje v oba lika premoščata razdaljo med pripovedjo in neposredno gledališko izkušnjo, hkrati pa uprizoritev ohranja vprašanje zanesljivosti spomina in avtofikcijske narave Louisovega pisanja.
Čeprav je mogoče Moniquino pot brati kot zgodbo o osvoboditvi – iz revščine in omejujočega okolja ji uspe stopiti v drugačno življenje –, uprizoritev zavrača preprosto logiko 'ameriškega sna'.
Zgodba opozarja na strukture, zaradi katerih razredna mobilnost za številne ostaja nedosegljiva, ne glede na njihov trud
Posamezen uspeh namreč še ne pomeni, da imajo vsi ljudje enake možnosti za družbeni prehod. Prav nasprotno: zgodba opozarja na strukture, zaradi katerih razredna mobilnost za številne ostaja nedosegljiva, ne glede na njihov trud. Louisovo pisanje je tesno povezano z vprašanjem, kdo ima pravico biti predmet književnosti in kdo ima možnost svojo zgodbo pripovedovati sam. Prav neposrednost, s katero osebno izkušnjo povezuje s političnim in družbenim, je Louisa uveljavila kot enega najprodornejših sodobnih evropskih avtorjev," so o uprizoritvenem konceptu zapisali ustvarjalci.
Predpremiera bo na Malem odru že v četrtek, 17. septembra.
