Žirija je že prejšnji teden opozorila, da ne bo obravnavala držav, katerih voditelji se na Mednarodnem kazenskem sodišču soočajo z obtožbami zaradi zločinov proti človeštvu. Žirija po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sicer ni navedla konkretnih držav, je pa Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.
Zaradi odstopa žirije so organizatorji sporočili, da bodo podelitev nagrad, ki je bila prvotno načrtovana na dan odprtja, prestavili na 22. november. V sporočilu za javnost so zapisali, da bodo podelili dve nagradi, od katerih lahko eno prejme katerakoli izmed nacionalnih predstavitev, vključenih v 61. razstavo, v skladu z uradnim seznamom, ob upoštevanju načela vključevanja in enake obravnave. Odločitev, da Rusiji dovolijo udeležbo, so podprli z "ustanovnim duhom bienala, ki temelji na odprtosti, dialogu in zavračanju kakršnekoli oblike cenzure". "Bienale mora ostati prizorišče premirja v imenu umetnosti, kulture in umetniškega izražanja," so zapisali.
Žirija je odstopila dan po tem, ko naj bi ministrstvo za kulturo po poročanju italijanskih medijev na bienale poslalo inšpektorje. Italijanska premierka Giorgia Meloni je danes ponovila, da se vlada z odločitvijo predsednika bienala Pietrangela Buttafuoca ne strinja.
Rusija namerava svoj paviljon na bienalu napolniti z deli lokalnih umetnikov. Napoved sodelovanja je izzvala nasprotovanje Ukrajine, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas pa je vrnitev Rusije na beneški bienale označila kot moralno sporno. Kot je dodala, bo EU zaradi tega tudi prekinila financiranje bienala.
Rusija namerava sicer na dogodku sodelovati prvič po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Na bienalu se bodo predstavili tudi izraelski umetniki.
Umetniški bienale v sedmih mesecih običajno privabi več kot 600.000 obiskovalcev.
