V Srbiji so pred kratkim v skladišču ene izmed kurirskih služb odkrili in zasegli več kot milijon tablet pomirjeval. Ta obsežna zaplemba zdravil je znova odprla razpravo o nenadzorovani rabi in zlorabi sedativov v regiji. Čeprav zakonodaja predpisuje izdajo teh zdravil izključno na zdravniški recept, podatki kažejo na skrb vzbujajoče stanje, saj jih uporablja kar vsaka peta oseba v državi. Dostopnost na črnem trgu ostaja velika težava.
Statistični podatki uvrščajo Srbijo v sam evropski vrh po porabi pomirjeval. Raziskave kažejo, da se med 20 in 25 odstotkov odraslih vsaj občasno zdravi s temi tabletami. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da po njih posega tudi mlajša populacija. Med študenti, starimi od 20 do 25 let, jih med 10 in 15 odstotkov navaja uporabo teh zdravil. Mnogi prebivalci zmotno verjamejo, da lahko žalost, strah in stres preprosto rešijo s tableto, kar potrjujejo tudi prodajne številke. Samo v mestu Niš so lani prodali kar 267.000 škatlic pomirjeval.
Kupijo jih tudi na tržnicah
Zdravniki opozarjajo, da ljudje ta zdravila pogosto pridobivajo na nedovoljene načine. Psihiater dr. Ivica Mladenović izpostavlja, da so sedativi na žalost lahko dostopni in da jih posamezniki kupujejo celo na tržnicah, kot je beograjska Bajlonijeva tržnica. Poudarja, da nekateri ljudje preprosto ne vidijo drugega izhoda za reševanje svojih težav, vendar s tem tvegajo resne posledice.
Stroka opozarja na nevarnost hitrega razvoja odvisnosti. Samoiniciativno jemanje zdravil brez nadzora zdravnika, ki bi določil minimalni učinkovit odmerek in trajanje terapije, je izjemno tvegano. Zdravniki morajo pacienta opozoriti, da lahko jemanje določenih zdravil dlje kot štiri do šest tednov povzroči odvisnost. Toleranca na zdravilo se lahko hitro poveča; pacienti, ki začnejo z majhnim odmerkom 0,25 miligrama, lahko po nekaj tednih potrebujejo že pet ali deset miligramov. Takšno stanje lahko traja leta in vodi v depresijo ter zastrupitev organizma.
Poleg črnega trga težavo predstavljajo tudi pomanjkljivosti v sistemu nadzora receptov. Medtem ko elektronski recepti iz državnih ustanov ne povzročajo težav, farmacevti opozarjajo na papirnate izvide iz zasebnih klinik. Sonja Stoiljković iz Farmacevtske zbornice pojasnjuje, da farmacevti v lekarnah težko preverijo pristnost papirnatih receptov in ugotovijo, ali gre za ponaredek. Rešitev vidi v povezovanju državnega in zasebnega zdravstva v enoten elektronski sistem, ki bi omogočil neposreden prenos informacij od zdravnika do lekarne in s tem odpravil dvome o verodostojnosti receptov.
