Dogodek me je zaznamoval za vse življenje. Tako mi je žal …" je minuli teden pred višjimi sodniki zmajeval z glavo 43-letni taksist Zemir Hušidić, ki je pred slabimi petimi leti na za promet zaprti Slovenski cesti v središču Ljubljane do smrti povozil pešca, 18-letnega Žigo Rekarja. Marca letos so ga na okrožnem sodišču obsodili na tri leta zapora in na dveletno prepoved vožnje vozil B-kategorije.
Na razsodbo sta se pritožila tako obramba kot tožilstvo, oba zaradi višine kazni. Pritožbi so zdaj vzeli pod drobnogled višji sodniki, njihova odločitev bo znana čez približno mesec.
Tragedija se je zgodila 10. decembra 2016 okoli pol treh zjutraj. Hušidić je z mercedesom E 220 peljal po Slovenski iz smeri Gosposvetske. V križišču s Šubičevo je trčil v Rekarja, ki je po prehodu za pešce prišel z njegove desne pri rdeči luči za pešce na semaforju. Za posledicami hudih poškodb glave je dva dni pozneje umrl.
Taksist je na sojenju povedal, da je pri diskoteki Top Six čakal na stranke, da bi jih peljal v klub Cirkus. Z njimi v avtu je speljal in, kot je dejal, prevozil določeno razdaljo. Potem se spominja le še trčenja.
70 namesto 30
Višji sodnik Igor Mokorel je povedal, da se bo senat osredotočil predvsem na to, katera od cestnoprometnih kršitev je privedla do prometne nesreče. Hušidiću očitajo tri. Prvič, da je prekoračil hitrost, saj je na območju z omejitvijo 30 kilometrov na uro vozil najmanj 70. Drugič, da bi morala biti njegova hitrost taka, da bi lahko ob oviri pravočasno ustavil. Šlo je za prednovoletni čas, ko je bilo kljub nočni uri na ulici veliko ljudi, kar je narekovalo še večjo previdnost, trdi tožilstvo. In tretjič: kot taksist tam sploh ne bi smel voziti. Kajti prometni znak dovoljuje le vožnjo mestnim avtobusom, kolesarjem, intervencijskim vozilom, gostom bližnjega hotela in imetnikom občinskih dovolilnic.
Hušidić krivde za nesrečo nikoli ni zanikal, sporna je le višina kazni. Zagovornika Žigo Peternela je zmotilo, ker je okrožni sodnik Bernard Tajnšek po razsodbi izjavil, da bi bila za starše pokojnega vsaka kazen prenizka, za obtoženega pa previsoka. Po zagovornikovem mnenju je sodnik pri odmeri kazni iskal neko srednjo pot med tožilstvom (ki je predlagalo štiri leta in pol zapora) in obrambo (ki je bila za pogojno kazen).
"Ni res, da je za nas vsaka kazen previsoka. Treba je pač izreči kazen, ki je primerna," je senatu višjih sodnikov dejal Peternel. In nato podrobno komentiral vse, kar je prvostopenjsko sodišče upoštevalo kot olajševalne in oteževalne okoliščine, ki so vplivale na odmero kazni. Kot oteževalno okoliščino je denimo upoštevalo, da je šlo za kršitev treh prometnih pravil. Toda po odvetnikovem mnenju je bila nesreča posledica zgolj prekoračene hitrosti. Ta kršitev pa je vsebovana v samem kaznivem dejanju, torej je ne bi smeli šteti kot okoliščino, ki negativno vpliva na višino kazni. Po drugi strani je zagovornik opozoril na olajševalne okoliščine, ki da so bile premalo upoštevane. Tudi ta, da je od nesreče minilo že skoraj pet let in da v tem času obtoženi ni storil nobenega prekrška.
Peščeva rdeča ni olajševalna okoliščina
Zagovorniku je tako predlagal, naj višji sodniki sodbo razveljavijo in vendarle izrečejo pogojno kazen. Če pa bi se vseeno odločili za zaporno, pa je predlagal enoletno – in če se tudi s tem ne bi strinjali, naj bo vsaj nižja od dveh let. Tako bi se lahko izvršila na alternativen način, z delom v splošno korist. Opozoril je, da ima Hušidić tri otroke, ki ga potrebujejo, kar velja tudi za bolno mater, ki je nedavno izgubila moža, obtoženčevega očeta.
Predstavnika tožilstva na sejo ni bilo. Sodnik Mokorel je povzel, da vztraja pri štirih letih in pol zapora. Okrožno sodišče je ocenilo, da je k nesreči prispeval tudi nesrečni Rekar, ker je prečkal cesto pri rdeči na semaforju. Tožilstvo pa meni, da tega ne bi smeli šteti kot za obtoženega olajševalno okoliščino. "Oškodovanec ni pričakoval, da bo takrat pripeljalo kakršno koli vozilo, saj gre za območje umirjenega prometa," je stališče tožilstva predstavil Mokorel.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
