
Slovenska sodišča so od 16. marca do 4. maja v zvezi s sprejetim interventnim zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja novega koronavirusa obravnavala le nujne zadeve. Ob postopnem sproščanju ukrepov po celotni Sloveniji so se začeli sproščati tudi ukrepi na slovenskih sodiščih. Sodišča tako smejo od 5. maja razpisovati naroke tudi v nenujnih zadevah. Vendar obravnave lahko razpišejo le pod pogoji, ki jih določi vrhovno sodišče oziroma Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), in sicer, da se med udeleženci obravnav ne širi virusna okužba in da je zadostno poskrbljeno za zdravje in življenje ljudi. Za takšne pogoje pa morajo poskrbeti predsedniki okrožnih sodišč.
Samo šest ljudi v sodnih obravnavah
Kljub tej novosti pa se na največjem sodišču v državi, na ljubljanskem okrožnem sodišču, v glavnem nenujne zadeve še ne bodo razpisovale v prihodnjih dneh, je zapisano na spletni strani ljubljanskega okrožnega sodišča. Predsednik sodišča Marjan Pogačnik pojasnjuje, da so na njihovem sodišču, kamor poleg stavbe okrožnega sodišča v Tavčarjevi ulici v Ljubljani spada še šest dislociranih enot in osem okrajnih sodišč, vse zadeve natančno preučili in ugotovili, da zaradi velikega števila obsežnih primerov - obravnavajo daleč največ zadev v Sloveniji - ne bodo mogli začeti obravnave nenujnih primerov v prihodnjih dneh. V običajnih dneh se na ljubljanskem okrožnem sodišču in z njim povezanimi sodišči srečuje okoli 700 ljudi, strank in zaposlenih. Sicer pa so bili vsi naroki v nenujnih zadevah, razpisani v obdobju od 16. marca do 1. julija, preklicani že pred časom. Zato je treba na novo razpisati naroke, pri tem pa upoštevati roke za pripravo strank za naroke. Tako ni realno pričakovati, da bi se začele obravnave razpisovati pred koncem junija. Poleg tega je zaradi zagotavljanja varnosti za zdravje in življenje ljudi treba še vedno obravnave razpisovati v daljših časovnih razmakih, sodne dvorane prezračevati in razkuževati, prav tako hodnike, dvigala, sanitarije, pisarne …, še pojasnjuje Pogačnik. Iz klopi in stolov v sodnih dvoranah so že odstranili tekstilne prevleke, ki se jih ne da kvalitetno razkužiti, označili so mesta na klopeh, kjer lahko sedijo stranke v predpisani meter in pol široki razdalji ter drugo. Ob upoštevanju navodil NIJZ bo lahko v večini sodnih dvoran na sodišču le šest ljudi hkrati, skupaj s sodnikom in strojepisko. Zato ima sodišče problem z razpisovanjem sodnih nenujnih zadev, kjer je več obtoženih in njihovih odvetnikov, saj imajo le nekaj velikih razpravnih dvoran in še te so zdaj prvenstveno namenjene nujnim, pripornim zadevam. "Sodnikom smo pripravili priporočila, kako naj ravnajo ob razpisovanju nenujnih zadev in katere zadeve naj razpisujejo, saj je pri tem treba upoštevati tudi vrstni red obravnavanih zadev. Sicer pa se sodniki samostojno odločajo, katere zadeve bodo razpisali," pravi Pogačnik. Okrožno sodišče v Ljubljani poudarja, da je sodišče kljub temu, da se naroki zaradi širjenja epidemije koronavirusa niso izvajali, na vseh zadevah delalo in tako v samo prvih treh dneh po začetku rahljanja ukrepov (od 5. do 7. maja) odpravilo skoraj pet tisoč pisanj (sodb, odločb sklepov), večinoma v nenujnih zadevah.
Nujni naroki odpadali zaradi opravičil
Sicer so na ljubljanskem okrožnem sodišču v času ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom od 16. do 29. marca obravnavali pet nujnih kazenskih zadev in 21 preiskovalnih zadev. Od 30. marca do 24. aprila pa razpisali 56 nujnih kazenskih zadev, 87 na preiskovalnem oddelku ter po dva na družinskem in pravdnem oddelku. Več razpisanih narokov je bilo preklicanih zaradi opravičil strank v zvezi z epidemijo s koronavirusom. Nujne zadeve še naprej ostajajo preiskave in sojenja v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Sloveniji. Prav tako so nujni postopki v zadevah zavarovanja, izvršilnih zadevah v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona. Nova odredba kot nujnih še naprej ne izključuje tudi nepravdnih zadev o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah. Od 5. maja dalje pa lahko sodišča znova opravljajo tudi prisilne poravnave in stečaje.
Damijana Žišt





