Kar tri leta sta bila znana mariborskega podjetnika Gregor Jager in Andreja Ročnik na tnalu preiskovalcev in tožilstva zaradi zatrjevanja, da sta tujim delavcem nezakonito pomagala vstopiti v Slovenijo in da sta bila vpletena celo v trgovino z ljudmi, vendar nobena od teh zgodb ni prišla dlje od predkazenskega postopka. Dokazi proti njima so bili pretrhli, zato ju ne bodo poklicali na zatožno klop. Zgodba okrog tujih delavcev se je končala že februarja letos, prejšnji teden pa sta prejela še sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, v katerem je zunajobravnavni senat pritrdil preiskovalnemu sodniku Slavku Gazvodi, da zahteva tožilstva po uvedbi sodne preiskave "ne predstavlja popolne vloge, ker je nerazumljiva, opis kaznivih dejanj pa nepregleden in obremenjen z vrsto drugih pomanjkljivosti, zaradi katerih zahteve državnega tožilstva vsebinsko ni mogoče obravnavati".
Očitek o vpletenosti v hudodelsko združbo
Ko so kriminalisti novembra 2017 pri Jagru in Ročnikovi opravljali hišno preiskavo, nobeden od njiju ni poklical odvetnika. Branila sta se, da nista kriva. Jager je dan prej kot Policijska uprava Maribor sklical svojo tiskovno konferenco. Še bolj kot zaradi očitkov v povezavi z bordelom, ki je deloval v Melju, je besnel zaradi trditev preiskovalcev, da je z Ročnikovo in Ljubico B. deloval v hudodelski združbi, ki je preslepila Upravno enoto Maribor z namenom, da bi nezakonito v Slovenijo spravila devet tujih delavcev iz Kitajske in Bangladeša. Policiji in tožilstvu, ki sta kaznivo dejanje videla v tem, da so delavci k nam prišli preko družbe Jagger, niso pa delali pri nas, pač pa so šli nemudoma naprej v tujino, je že na tiskovni konferenci očital nepoznavanje zakonodaje. Opozoril je na razliko, kaj pomeni priselitev delavca in kaj napotitev delavca iz tujine. Namreč s tem, ko dobi gospodarska družba dovoljenje za delo in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, lahko s temi delavci v okviru svoje gospodarske dejavnosti posluje povsod v Evropski uniji. Pogoj je, da takšen delavec ne sme biti zaposlen v kateremkoli podjetju, zaposlen sme biti samo v podjetju, ki ga je napotilo v katero izmed držav Evropske unije.
A tožilstvo je vztrajalo pri zahtevi za uvedbo sodne preiskave zoper Jagra, Ročnikovo in Ljubico B., češ da so bili tujci v družbi Jagger, d.o.o. zaposleni zgolj navidezno. Mariborska preiskovalna sodnica Vanja Obersnel je preiskavo uvedla, ni pa njen sklep postal pravnomočen. Zunajobravnavni senat namreč v opisu dejanj ni našel ničesar, s čimer bi se lahko trojici očitalo kakršnokoli protipravno ravnanje na škodo delavcev, in tudi ne nobenega protipravnega ravnanja, ki bi nasprotovalo interesom naše države na področju trga dela. Enako je ugotovil inšpekcijski pregled. V konkretnem primeru je bilo namreč pomembno troje: da je družba Jagger delala na projektu v tujini, da je izvajala projekt pretežno s svojimi sredstvi in da je opravljala svoj nadzor. Vse te pogoje je družba izpolnila. "Iz opisa kaznivega dejanja ni razvidno, na kak način naj bi bilo sploh storjeno kaznivo dejanje, še manj pa, da bi bilo lahko storjeno v hudodelski združbi, saj ne navaja nobene okoliščine, na podlagi katere bi se lahko sklepalo, da so obdolženci zasledovali nesorazmerno premoženjsko korist, da bi priskrbeli brezpravno delovno silo ali povzročili nevarnost za življenje tujih delavcev. Očitek o hudodelski združbi je toliko bolj vprašljiv, ker obdolženi zatrjujejo, da so zaposlili vse tujce pod pogoji, kot se zaposlijo delavci v Sloveniji, in da so bili vsi zavarovani, plačani pa so bili tudi vsi prispevki iz sklenjenih delovnih razmerij," piše v pravnomočnem sklepu zunajobravnavnega senata, ki mu je predsedovala sodnica Iva Srednik.
Padli tudi sumi okrog erotične hiše
Kot rečeno, je specializirano tožilstvo Ročnikovi in Jagru očitalo tudi vpletenost v trgovino z ljudmi. Vzporedno so novembra 2017 v zvezi s tem potekale hišne preiskave tudi v Avstriji, središče preiskav pa je bila takrat že zaprta erotična hiša v Ulici heroja Jevtiča v Melju. Objekt je avstrijski družbi Neuwirth Imobilia oddala družba AG tim, katere lastnika sta bila Ročnikova in Jager. Kriminalisti so jima očitali, da sta od januarja 2016 do septembra 2017 glede na investicijo v bordel in kriminalni dogovor organizirala prikrivanje namena izkoriščanja prostitucije in svoj delež zaslužka od izkoriščanja prostitucije.
Jager je na to odgovoril, da je družba AG tim več let neuspešno iskala najemnika za prostor v Melju, nato pa ga oddala avstrijski družbi, to notarsko overila s pogodbo, v kateri je bilo po njegovih besedah jasno predvideno, da morajo urediti svoje poslovanje v skladu s slovenskimi predpisi. "Kaj je kdo delal v teh prostorih in ali je bilo to zakonito ali ne, ni bila moja stvar," je izjavil na tiskovni konferenci novembra 2017, zgodba pa se je pravnomočno in s tem dokončno v (pred)kazenskem smislu zaključila šele prejšnji mesec, ko je zunajobravnavni senat mariborskega okrožnega sodišča pritožbo tožilstva, ki je vztrajalo pri uvedbi sodne preiskave zoper Jagra, Ročnikovo in še osem osumljenih s Predragom Krsikapo iz Avstrije na čelu, zavrnilo kot neutemeljeno, ker so bili očitki tožilstva v zahtevi za preiskavo po presoji mariborskega sodišča preveč pavšalni in nekonkretni. "Če se ne da na zakonsko sprejemljiv način kaznivo dejanje opisati, potem ga tudi ni mogoče obravnavati. Jasen opis ni le v interesu sodišča, pač pa predvsem zagotavlja možnost osumljencem za učinkovito obrambo. Takšni zakonski zahtevi pa zahteva za preiskavo ni zadostila," je odločilo sodišče.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
