Da morajo vojaki ukaze izpolnjevati, brez tega pač ne gre in da je izvajanje vadbe na ukaz v vojaških vrstah nekaj povsem normalnega, še posebno, če pride do kršenja vojaške discipline, so včeraj na kranjskem sodišču pričali pripadniki Slovenske vojske na sojenju Andreju Rajšpu in Alešu Cvetku. Tožilstvo se s tem v načelu strinja, a obtožena naj bi bila v noči na 27. julij 2017 v Centru za obrambno usposabljanje Poljče vendarle prekoračila dopustno mejo. Med izvajanjem vaj na ukaz naj bi bila grobo ravnala s kandidati za častnike, ker so ob popoldanskem izhodu ob pici popili pivo, jih žalila in kršila njihovo človeško dostojanstvo. Toda očitno se vsi vojaki, ki so bili tega deležni in imajo v sodnem postopku status oškodovanca, s tem ne strinjajo. "Od takrat je že dolgo, temu niti nisem posvečal veliko pozornosti. Meni se ni zdelo nič posebnega," je izjavil eden od njih Rok B.
Zaradi alkohola vadba na ukaz
V Poljčah je imela 29. generacija šole za častnike usposabljanje iz angleškega jezika. O pitju alkohola sta inštruktorja Rajšp in Cvetek obvestila namestnika poveljnika šole Slavka Vovka. Ta je naročil, naj z osmerico kršiteljev izvedeta tako imenovano vadbo na ukaz. Gre za različne ukaze, ki jih je treba izvršiti v zelo kratkem, včasih nerealnem času.
Rok B. se je na prostoru za priče spomnil, da so morali iz sob prinesti ostanke hladne malice in jih potem jesti s tal. Ker jih v danem času niso mogli pojesti, je sledila fizična vadba, nato pa spet "prehranjevanje". "Hranili smo se na silo. Meni ni bilo slabo, mislim pa, da je eden bruhal," je dejal. Po nekaterih podatkih so morali jesti brez pomoči rok, "saj veste, kot psi", ga je pobarala sodnica Polona Kukovec, a se Rok B. tega ni spomnil. "Verjetno bi se, če bi se to zgodilo," je odvrnil. Rajšp in Cvetek nista reagirala in tudi nobeden od njih ni prosil za prekinitev vadbe. Na vprašanje, zakaj ni reagiral on sam, je odvrnil: "Nisem čutil potrebe. Ni bilo hudega. Če se na silo hraniš, je bruhanje precej predvidljiv refleks."
Za odpornost proti stresu
O vadbi na ukaz je na prejšnji glavni obravnavi takratni poveljnik šole za častnike Boštjan Baš (v času dogodka je bil na dopustu) povedal: "Cilj je vzpostavljanje discipline, a ne le to. Gre tudi za vzpostavitev stresnega okolja na šolanju, da bi izgradili osebnostno čvrste posameznike. Da bi bili na primer na misijah odporni proti stresu." Baš je dodal, da imajo v vojski do alkohola ničelno toleranco. Ko so ugotovili kršenje discipline, bi po njegovem mnenju morali poklicati vojaško policijo. "Potem se vse to ne bi zgodilo, kandidati pa bi verjetno predčasno končali šolanje," je izjavil.
Simuliranje stresa
Po pripovedovanju drugih kandidatov so takrat padale tudi žaljivke, da so "pijanci, ki doma pretepajo žene", duševni bolniki, in namigovanja, da so homoseksualci. Rok B. je potrdil, da sta inštruktorja govorila čez enega od njegovih kolegov, da ni primeren, omenjeno je bilo tudi "čebovanje". "Da naj bi mi to z njim rešili, kot se je to delalo v 'Jugi'," je izjavil, pri tem pa mislil na obračunavanje, ko so posameznika prekrili z odejo in ga nato skupinsko pretepli. Priča je potrdila, da so na ukaz morali sprazniti sobe in pred vhod prinesti osebno in vojaško opremo. Ker je niso zložili v danem času, so jo morali vreči v smetnjak. Kasneje sta jim bili dani dve minuti za odhod v posteljo. Zaradi kratkega časa se niso stuširali, kar je bil vzrok za ponovno vstajanje in postroj. Vse skupaj je trajalo pet ur, zgodaj zjutraj pa so se morali odpraviti še na pohod na vrh Svetega Petra.
A nič od tega na pričo ni naredilo nobenega posebnega vtisa. Z izjemo hranjenja vadba na Poljčah od drugih ni odstopala, je zatrdil. Na vprašanje, ali je bil zaradi nje morda prizadet, razčlovečen ali ponižan, pa je odvrnil, da "osebno ne". So pa bile, kot je bilo slišati od ene od prič v sodni preiskavi, precej nezadovoljne učiteljice, pri katerih so morali naslednji dan opraviti izpit iz angleškega jezika ...
Zaslišali so tudi Dejana Šibiljo, ki je bil takrat v šoli poveljnik učne čete. Kot je razložil, je vadba odzivnosti na ukaz okvirno predpisana z direktivo, dejansko pa gre za improvizirano vadbo "s tistim, kar imaš takrat pri roki". Tako simulirajo stres, ki ga vojak kasneje lahko doživi v vojnem stanju. S Šibiljo so tudi razčiščevali, kdo je bil takrat (v prostem, popoldanskem času) komu nadrejen (obtoženima se očita kaznivo dejanje grdega ravnanja s podrejenim), a bo to na koncu pravno vprašanje, ki ga bo moralo razrešiti sodišče.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
