Sodišče ga je oprostilo očitka, da je moril, zdaj od države terja 45 tisoč evrov odškodnine, ponudila mu je pa precej manj

Iztok Flis iz Brestanice je bil pravnomočno oproščen očitkov tožilstva, da je 10. julija 2014 umoril znanega gostilničarja, 67-letnega Vlada Pinteriča iz Dolenje vasi pri Krškem. Za zdaj neznani storilec je lastnika bara Zvezda umoril s strelom v glavo, spečega v spalnici svoje hiše. Nato je truplo zavil v rjuho in ga odnesel v shrambo. Policija pištole z dušilcem zvoka še ni našla. Ker je bil torej Flis pravnomočno oproščen in 375 dni v priporu, zdaj toži državo in zahteva 45.000 evrov odškodnine. Državno odvetništvo mu je po naših podatkih ponudilo le 3000 evrov odškodnine za 40 dni pripora, saj je s priporom odslužil tudi kazen zaradi posedovanja orožja, za kar je bil obsojen na enajstmesečno zaporno kazen. Pravda med Flisom in Republiko Slovenijo je potekala na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča pred sodnico Jadranko Juhant, ki je na zadnjem naroku, ki se je opravil ta teden, zaslišala le še sodnega izvedenca psihiatrične stroke Dragana Terziča, nato pa zadevo zaključila. Sodbo bosta obe stranki prejeli po pošti.

Slabo psihično stanje in nespečnost

Sodišče je zaslišalo izvedenca Terziča, ker je danes 52-letni Iztok Flis v zahtevi za odškodnino po navedbah njegove odvetnice Klavdije Kerin med drugim navajal, da so mu bile s kazenskim postopkom in neupravičenim priporom povzročene tudi duševne bolečine, ki naj bi se bile kazale v slabem psihičnem stanju, nespečnosti in drugih težavah. Izvedenec Terzič je na sodišču povedal, da je bil Flis med prestajanjem pripora štirikrat pregledan pri psihiatru, v nadaljevanju pa je preglede zavračal. Flis je v priporu sprva jemal antidepresive in uspavala. Prvih osem mesecev je imel blage duševne bolečine, ki pa so kasneje izzvenele. Terzič meni, da skoraj vsak posameznik po prihodu v pripor oziroma v povsem drugačno okolje sprva trpi za tako imenovano prilagoditveno motnjo, kar lahko vključuje tudi nespečnost, ko se človek umiri in "premleva dogodke".

Terziču pa ni bilo znano, da bi bil Flis obiskoval psihiatra pred prihodom v pripor in po odhodu iz njega, prav tako ne, da bi mu bila kdaj predpisana psihiatrična terapija. Zato sklepa, da pred priporom in po njem ni imel psihičnih težav, saj bi najbrž v nasprotnem primeru iskal zdravniško pomoč. Flis naj bi se bil z nespečnostjo boril tudi nekaj mesecev po prihodu iz pripora. To je izvedenec Terzič povezal s tem, da je bilo sojenje za umor Pinteriča zelo medijsko odmevno in da je bil Flis po prihodu iz pripora zaradi tega močno stigmatiziran ter da so nekateri še vedno dvomili o pravilnosti odločitve sodišča. Flis naj bi bil v tožbi navajal še, da zaradi odmevnega sojenja in stigme po prihodu iz pripora ni dobil službe. Izvedenec Terzič pa je pojasnil, da je lahko vzrok, da Flis ni dobil zaposlitve, tudi to, da je v svojem okolju znan kot nekdo, ki je prišel navzkriž z zakonom že zaradi manjših goljufij.

Ni bilo dokazov, da je moril

Iztoku Flisu so za umor Vlada Pinteriča sodili na krškem okrožnem sodišču. Po trimesečni preiskavi so mu 9. oktobra 2014 policisti odvzeli prostost, preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. Flis na sodišču umora ni priznal, je pa povedal, da je občasno zahajal v ta lokal. Pinteriča je poznal več kot dvajset let, v baru Zvezda je bil dobra dva meseca pred zločinom celo vpleten v pretep, a nazadnje naj bi bil v tem lokalu štiri dni pred umorom. V predprostoru so forenziki našli biološke sledi, v treh mešanih vzorcih so bile tudi njegove. Za dva madeža so forenziki trdili, da z veliko verjetnostjo pripadata Flisu. V dolgotrajnem sojenju je bilo zaslišanih več deset prič, pred izrekom sodbe je okrožni državni tožilec Bogdan Matjašič za umor predlagal 28 let zapora, Flisov zagovornik Bojan Klakočar pa je izpostavil, da obtožba temelji zgolj na govoricah, ne na materialnih dokazih. Enako je menilo sodišče, saj so bile edini materialni dokaz sledi DNK, a še ta nepopolni. Prav tako so bili policijski postopki izpeljani slabo in z napakami, saj so bili dokazi na kraju zločina v glavnem uničeni in prehojeni. Tako so na primer že pred kriminalističnim zavarovanjem po predprostoru hodili vsaj en policist in dva gasilca, en madež je bil zavarovan prvi dan, takrat so sicer opazili več manjših, a te so zavarovali tretji dan. Zato je sodišče zavzelo stališče, da ni jasno, ali najdeni biološki sledovi na kraju dejanja pripadajo Flisu, in da so nastali po tem, ko je Pinterič 10. julija zvečer po odhodu zadnjih gostov zaklenil lokal. Ker torej ni bilo neposrednih obremenilnih dokazov in ne sklenjenega kroga indicev, ki bi omogočali trdno sklepanje, da je Flis umoril Pinteriča, je tudi višje sodišče, kamor se je na oprostilno sodbo pritožil tožilec, podvomilo, da je morilec Flis, zato je bila potrjena oprostilna sodba.