Rozmari Petek
Sredi septembra 2022 je v javnost prišla šokantna novica – v celjski bolnišnici so ob sprejemu zamenjali identiteti dveh bolnikov, od katerih je eden umrl, svojci pa so bili šele po pogrebu obveščeni, da so se na pokopališču poslovili od tujca. Identiteti sta bili zamenjani v triaži celjske bolnišnice, kjer so ob predaji dveh pacientov, ki so ju iz Zdravstvenega doma Sevnica pripeljali v istem reševalnem vozilu, pomotoma zamenjali njuni kartoteki. Ker nobeden od njiju ni več mogel govoriti, svojci pa ju niso obiskali, v bolnišnici niso ugotovili, da sta bila pacienta zamenjana.
V bolnišnici so sicer zatrdili, da so ju zdravili na podlagi klinične slike njunih akutnih bolezni – eden je imel okužbo sečil, drugi pljučnico – in ne dokumentacije, ki ju je spremljala, zato smrt enega od njiju ni bila posledica morebitnega napačnega zdravljenja. Le nekaj dni pozneje je v novomeški bolnišnici umrl tudi drugi pacient, tisti, ki so ga sredi septembra zmotno razglasili za mrtvega.
"Kazen" za zamenjavo pacientov sta kmalu zatem plačala takratni direktor Splošne bolnišnice Celje Aleksander Svetelšek in strokovni direktor Franc Vindišar, ki sta pod pritiskom takratnega ministra Danijela Bešiča Loredana morala odstopiti. Ministrstvo za zdravje je nekaj dni po dogodku zaradi objektivne odgovornosti in suma kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti podalo kazensko ovadbo zoper odgovorne iz vrha celjske bolnišnice, kriminalisti pa so po preiskavi lani na celjsko tožilstvo podali kazenski ovadbi zoper medicinsko sestro Zdravstvenega doma Sevnica Tejo Žarn Kozole in Marijo Klinc iz Urgentnega centra Celje. Danes je pred sodnico Okrajnega sodišča v Žalcu stopila le prva, Marija Klinc pa je prosila za preložitev predobravnavnega naroka, ki bo zanjo 16. oktobra.
Je bila kot študentka javna uslužbenka?
Kaj natančno se je 7. septembra 2022 dogajalo v triaži celjske bolnišnice ob sprejemu dveh pacientov, sicer oskrbovancev Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, po predobravnavnem naroku še ni nič bolj jasno. Odvetnik Teje Žarn Kozle Boštjan Podgoršek obtožbi tožilstva ugovarja že zato, ker njegova varovanka v času očitanega kaznivega dejanja nevestnega dela v službi ni bila zaposlena v Zdravstvenem domu Sevnica in zato po njegovem ni bila javna uslužbenka. 258. člen Kazenskega zakonika, na katerega se opira tožilstvo, se namreč nanaša na "uradne osebe ali javne uslužbence".
"Stališče tožilstva, da je obdolžena kaznivo dejanje storila kot javna uslužbenka, je pravno zmotno, saj kaznivo dejanje lahko stori le in izključno uradna oseba ali javni uslužbenec, obtožena pa na dan 7. septembra 2022, ko se je zloglasna zamenjava zgodila, to zagotovo ni bila, saj je delala preko študentskega servisa,“ je opozoril njen odvetnik. Dodal je, da je obenem delala bistveno manj, kot bi, če bi bila redno zaposlena, zato njeno delo prek študentske napotnice po njegovem ni imelo elementov delovnega razmerja.
"Iz obtožbe niti ne izhaja, kateri zakon ali predpis naj bi bila kršila. Le, da je ravnala nevestno in neobičajno za strokovno prakso," je dodal. Tožilstvo, ki ga zastopa tožilka Davorina Hovnik, medicinski sestri očita, da naj bi bila zavestno opustila dolžnost skrbnega in vestnega dela, pri čemer bi glede na svojo izobrazbo, usposobljenost in delovne izkušnje morala predvideti, da lahko pride do zamenjave. Odvetnik je ob tem opozoril, da obtožena na dan zamenjave bolnikov ni imela opravljenega niti pripravništva, ki je po končani srednji zdravstveni šoli za medicinske sestre obvezno.
Tožilstvo vztraja pri obtožbi
"Vztrajamo pri obtožbi," je pomisleke odvetnika komentirala tožilka. "V njej je obrazloženo, zakaj tožilstvo šteje, da je gospa v tistem trenutku opravljala delo kot javna uslužbenka. Obstajali so elementi delovnega razmerja. Obdolžena je v tistem času opravljala delo kot medicinska sestra, bila je spremljevalka v reševalnem vozilu, zato seveda štejemo, da je bila javna uslužbenka oziroma da je bila kot zaposlena."
Tožilka mladi sevniški medicinski sestri očita, da naj bi bila triažo zapustila brez ustrezne komunikacije in še preden je soobtožena Marija Klinc izpolnila triažne liste. Teja Žarn Kozole krivde ne prizna. Za očitano kaznivo dejanje sta zagrožena denarna kazen ali zapor do treh let. Če bo soobtožena Marija Klinc krivdo priznala, jo bo odvetnik Podgoršek povabil kot pričo v postopku. "Za zdaj ni pogovorov o priznanju krivde," je na vprašanje o tem odgovorila tožilka. Sojenje se bo nadaljevalo 4. novembra.
