Obtožena nekdanja poslanka: Sodišče potrdilo prvo pravnomočno sodbo za širjenje sovraštva do LGBT oseb

A.B.
02.02.2026 11:32

Povod za tožbo je bil zapis Samre Ćosović-Hajdarević na družbenem omrežju Facebook leta 2019, objavljen neposredno po napovedi prve parade ponosa v Bosni in Hercegovini.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sodišče je potrdilo, da so bile njene objave na družbenih omrežjih diskriminatorne in so spodbujale k sovraštvu. Fotografija je simbolična. 
Robert Balen

Kantonalno sodišče v Sarajevu je sprejelo zgodovinsko odločitev in izreklo prvo pravnomočno sodbo v Bosni in Hercegovini, s katero je bila uradno ugotovljena diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnih značilnosti. Sodba se nanaša na javni izpad nekdanje poslanke v Skupščini Kantona Sarajevo, Samre Ćosović-Hajdarević, ki je s svojimi izjavami kršila pravice LGBT oseb.

Sodišče je s tem potrdilo, da so bile njene objave na družbenih omrežjih diskriminatorne in so spodbujale k sovraštvu. Kot poroča bosanski portal Klix.ba, mora nekdanja poslanka stranke SDA zdaj javno objaviti sodbo v dveh časopisih ter poravnati sodne stroške postopka. Tožbo je zoper njo vložil Sarajevski odprti center (Sarajevski otvoreni centar), organizacija, ki se zavzema za človekove pravice LGBT oseb in žensk, z utemeljitvijo, da je poslanka s svojim javnim nastopom diskriminirala manjšinsko skupnost in spodbujala nestrpnost.

Sporno sporočilo 

Povod za tožbo je bil zapis Samre Ćosović-Hajdarević na družbenem omrežju Facebook leta 2019, objavljen neposredno po napovedi prve parade ponosa v Bosni in Hercegovini. V svojem statusu je takratna poslanka odkrito pozivala k segregaciji in izolaciji LGBT oseb. Med drugim je zapisala: "Vsak ima pravico do življenja, kakršnega želi, prav tako pa imamo tudi mi svojo pravico izbirati, s kom želimo živeti. Želim, da se takšni ljudje izolirajo in umaknejo čim dlje od naših otrok in družbe. Naj gredo drugam in si ustvarijo svoje mesto, državo, zakone in svoje pravice, ki jim jih nihče ne bo oporekal. Toda tukaj ne."

Prvostopenjska sodba je bila na Občinskem sodišču v Sarajevu izrečena že leta 2022. Tožena stranka je izkoristila pravico do pritožbe, vendar jo je višje sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je v obrazložitvi jasno poudarilo, da izjava, podana 1. aprila 2019, predstavlja sovražni govor. Čeprav zakon o prepovedi diskriminacije v BiH izrecno ne uporablja termina "sovražni govor", ga definira skozi dve obliki prepovedanega vedenja: nadlegovanje in spodbujanje k diskriminaciji.

Jasno sporočilo: Sovražni govor se ne bo toleriral

Odvetnica Dženana Hadžiomerović je po izreku sodbe poudarila njen širši družbeni pomen. Po njenih besedah gre za pomemben korak naprej v zaščiti človekovih pravic in jasno sporočilo javnosti, da se sovražni govor ne bo toleriral. "Verjamem, da bo ta sodba opogumila tudi druga združenja in organizacije, da uporabijo mehanizem kolektivnih tožb, ko je kršena pravica do enakega obravnavanja večjega števila oseb, zlasti pripadnikov ranljivih in manjšinskih skupin," je pojasnila odvetnica.

Sodba predstavlja prelomni trenutek za pravosodni sistem v Bosni in Hercegovini, saj je sodišče prvič v praksi potrdilo, da so spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolne značilnosti dejanske in uporabne osnove za zaščito pred diskriminacijo. Čeprav so bile te osnove v zakonodajo vključene že leta 2009, je bilo potrebnih skoraj deset let in dolgotrajen sodni postopek, da je prišlo do prve pravnomočne obsodbe te vrste.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta