Vesna Lovrec
Več kot dve leti so se na vrhovnem sodišču ukvarjali z argumenti odvetnikov upokojene zdravnice Olge Krajnc, ki so poskušali zrušiti sodbi mariborskega okrajnega in višjega sodišča, da je zdravnica kriva malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti ter mora zaradi tega za deset mesecev v zapor. Primer se nanaša na smrt 16-mesečne deklice, ki je na pediatrični kliniki umrla pred enajstimi leti. Obramba Krajnčeve je v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevala, da upokojeni zdravnici ni mogoče pripisati odgovornosti za to, da se je dekličino zdravljenje izteklo v smrt.
Opis očitanega dejanja je pomanjkljiv, ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja, saj v opisu niso določno navedena pravila zdravniške znanosti oziroma strokovni standardi, so navajali odvetniki in poudarjali, da ne obstaja noben predpis, ki bi določal, kako bi obsojenka morala ravnati pri zdravljenju deklice. Poleg bistvenih kršitev določb kazenskega postopka so odvetniki okrajnemu in višjemu sodišču v Mariboru očitali tudi kršitev pravice do obrambe, do sodnega varstva in nepristranskega sojenja ter pravice do izvajanja dokazov v svojo korist. Vendar vrhovni sodniki Barbara Zobec, Kristina Ožbolt, Mitja Kozamernik, Marjeta Švab Širok in Vladimir Balažic v nizu očitanih kršitev niso našli niti enega razloga za razveljavitev pravnomočne sodbe, kaj šele, da bi obsodilno sodbo spremenili v oprostilno. "Sodišči prve in druge stopnje sta napravili razumne in prepričljive zaključke, da je obsojenka očitano dejanje storila s krivdno obliko zavestne malomarnosti," je odločil senat vrhovnega sodišča.
Vrhovna tožilka pritrdila obrambi
Obramba upokojene zdravnice Olge Krajnc je bila o zmagi toliko bolj prepričana zato, ker je vrhovna tožilka Sanja Javor Pajenk v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti pritrdila stališču odvetnikov, da mariborski sodišči v opisu dejanja malomarnega zdravljenja nista konkretizirali pravil zdravniške znanosti in stroke, katerih kršitev se je očitala obsojenki. "Iz opisa dejanja izhajajo le splošne določbe, ki ne določajo zahtevanega ravnanja v konkretni situaciji," je Javor Pajenkova navajala, zakaj je bila po njenem zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena. Vrhovni sodniki pa, kot rečeno, niso bili tega mnenja, ampak so pritrdili mariborskemu višjemu sodišču, da so bili v opisu kaznivega dejanja v konkretnem primeru navedeni splošni zdravstveni predpisi, ki dopolnjujejo blanketno dispozicijo iz prvega odstavka 179. člena kazenskega zakonika (malomarno zdravljenje), temu pa je sledila tudi navedba konkretnih ravnanj in ukrepov, ki bi jih morala obsojenka izvesti, da bi izpolnila svoje dolžnostno ravnanje.
Hudo dehidracijo bi lahko preprečili
Žalostna zgodba se je pričela odvijati 29. marca 2009. V družini Namestnik-Golob se je zapletlo pri zdravju ene od dvojčic. Starša Peter Namestnik in Suzana Golob sta malo Žano pripeljala v bolnišnico, zdravnica Olga Krajnc, ki je bila tisti dan dežurna na oddelku, pa ji je zaradi suma na okužbo z rotavirusom predpisala terapijo. Pet ur po sprejetju v bolnišnico je dekličina mati opazila, da otrok težko diha. Na pomoč je poklicala medicinske sestre, ki so malčico, ne da bi jo takoj pričele oživljati, odnesle na oddelek intenzivne nege. S pomočjo aparatov je otrok tam znova zadihal, tri dni kasneje pa umrl. Sprva je tožilstvo odgovornost za smrt deklice pripisalo zdravnici in še trem medicinskim sestram, ker pa je izredni nadzor v mariborskem kliničnem centru ugotovil veliko pomanjkljivosti pri organizaciji dela na pediatriji, je tožilstvo od kazenskega pregona zoper medicinske sestre odstopilo.
Nič ne odtehta izgube otroka
Odvetnik Josip Sever je sodišče poskušal prepričati, da v tej žalostni zgodbi ni bilo vzročne zveze med očitanim dejanjem in nenadnim nepredvidljivim zapletom, saj da zdravnica občutnega poslabšanja zdravja male pacientke ni mogla pričakovati. A sodnica Sonja Krajnc tezi obrambe ni sledila, ampak je odločila, da je pediatrinja opustila dolžno ravnanje, da ni zadostno spremljala stanja otroka, in jo zaradi tega obsodila na deset mesecev zapora. Ni namreč verjela zdravnici, da je bila tisto noč okoli ene ure pri deklici v sobi. "Pol ure po polnoči so se pri Žani pričeli pojavljati krči. Obdolžena pravi, da je takrat prišla k materi otroka in da ji je ta rekla, da je Žana bolje, da je zaspala in da zato ne želi, da bi jo budili. Mati otroka pa je pričala, kako je komaj čakala, da pride zdravnica, in da je bila hudo zaskrbljena. To nikakor ne gre skupaj," je v izreku sodbe spomnila sodnica.
Pri presojanju o odgovornosti za smrt deklice se je sodišče oprlo tudi na pričanje zdravnika, ki je staršem nesrečne deklice naročil, da morajo takoj v bolnišnico. Deklico je ocenil kot hudo dehidrirano, enako medicinske sestre, obdolžena pa je menila, da je bila stopnja dehidracije pri deklici zmerna, ne huda. "Zaključujem, da je bila možnost hude dehidracije še kako aktualna in da se je zdravnica tega morala zavedati. A ona ni dovolj skrbno ocenila stanja otroka, sestram ni dala navodil, kako naj nadzorujejo in preverjajo stanje otroka," je v izreku sodbe poudarila sodnica Sonja Krajnc. Glede sankcije pa povedala: "Poudariti je treba, da še tako visoka kazen ne odtehta izgube otroka in neizmerne žalosti staršev. Vendar dejanje ni bilo naklepno, storjeno je bilo iz malomarnosti. Kot olajševalno okoliščino je sodišče upoštevalo zdravničino nekaznovanost, to je bila pri njej enkratna epizoda, vendar sodišče ne more mimo dejstva, da je šlo pri deklici za zelo pogosto in znano bolezen, z znanimi znaki in zapleti, nič izjemno redkega ni bilo pri njej."
