Vlada na Koroškem: 135 milijonov evrov za obnovo in razvoj regije

Vlada je drugič v tem mandatu na terenskem obisku na Koroškem. Prvič jo je obiskala leta 2023, le nekaj tednov po uničujočih avgustovskih poplavah. V ospredju tokratnega obiska sta potek obnove po poplavah in razmere v regijskem zdravstvu.

Pet projektov na Koroškem v višini 135 milijonov

Dopoldne so se premier ministri srečali na terenski seji v dvorcu Bukovje v Dravogradu, kjer so obravnavali program ukrepov razvojnih spodbud in predlog, da se 5. marec razglasi za nacionalni dan branja. Ob obisku Koroške  - premier Robert Golob je bil dopoldne na ogledu poplavnega terena - so potrdili dodaten program financiranja na podlagi zakona o obnovi, razvoju in financiranju po poplavah in plazovih leta 2023. Kot je povedal Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, je ta vreden 135 milijonov evrov, vključuje pa pet projektov, ki so predvideni na Koroškem. Kot je dejal Jevšek, potrjeni program vsebuje projekte, med katerimi so trije takšni, za katere bodo izvedli razpis, za sredstva pa bo lahko kandidiralo vseh 171 občin, ki so upravičene do sredstev za obnovo po ujmi leta 2023. Za sofinanciranje investicij v vrtce in osnovno šolstvo so namenili 40 milijonov evrov, javni razpis ureditve javne turistične infrastrukture bo vreden deset milijonov evrov, razpis ureditve javne infrastrukture poslovnih con za krepitev odpornosti na naravne nesreče pa je ovrednoten na 20 milijonov evrov.

Vlada je neposredno potrdila 27,8 milijona evrov za izgradnjo novega objekta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, za prizidek k enoti koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu 6,8 milijona, za gradnjo CUDV Črna na Koroškem šest milijonov evrov, za gradnjo regijskega varstveno delovnega centra ter za ureditev bivalne enote 4,85 milijona in za izgradnjo novega doma za starejše občane v Mislinji 19,5 milijona evrov. Kot je dejal Jevšek, je rok za dokončanje teh projektov do konca leta 2028. Danes so odločitve sprejeli zgolj za koroško regijo, zakonske možnosti za to, da denar iz sklada za obnovo dodelijo tudi drugim regijam, pa obstajajo, je še dodal.

V letošnjem letu odprtih 76 projektov v višini 100 milijonov

V ospredju vladnega obiska pa je bil predvsem potek obnove po poplavah. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak si je v okviru terenskega obiska na Koroškem ogledal dela na projektu za zmanjšanje poplavne ogroženosti na rekah Meža in Drava na območju Dravograda v vrednosti 13,5 milijona evrov. Da je s potekom del v Dravogradu zadovoljen, je poudaril Novak. Sicer pa so koroške občine za odpravo posledic naravnih nesreč prejele 162 milijonov evrov iz predplačil in rednih programov, financirali so 141 projektov. Koroške občine imajo v letošnjem letu odprtih več kot 76 projektov v skupni višini skoraj 100 milijonov evrov. V regiji trenutno aktivno poteka več kot 11 protipoplavnih projektov na ključnih vodotokih in hudourniških pritokih, kar postopoma povečuje odpornost prebivalcev in infrastrukture ter regiji omogoča boljšo pripravljenost na prihodnje ekstremne vremenske dogodke. Ministrstvo za naravne vire in prostor je za ukrepe, sanacijo in vzdrževanje v porečju Meže z Mislinjo v dveh letih namenilo več kot 37 milijonov evrov, še 21 milijonov pa bodo namenili letos. S porečjem Zgornje Drave s pritoki so v treh letih namenili več kot 69 milijonov. Za zmanjšanje poplavne ogroženosti na Koroškem je v teku več investicij, iz evropskih sredstev pa so za to zagotovili več kot 58 milijonov.

Dela potekajo po načrtu

Novak si je skupaj s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom, ministrico Alenko Bratušek in evropsko komisarko Marto Kos ogledal tudi Votlo peč na Ravnah na Koroškem. Da so do junija 2024 zaključili vsa interventna dela, s čemer je bila zagotovljena pretočnost, je poudaril Novak. "Zdaj pa delamo na ureditvah vodotokov, ki bo trajnosten, odporen na podnebne spremembe," je poudaril Novak. "Dela potekajo po načrtu," je zagotovil. "Ko so bile na Koroškem poplave, je Evropska unija takoj priskočila na pomoč. Predsednica je zelo hitro prišla, hitro smo zagotovili sredstva iz solidarnega sklada in nato še iz drugih virov financiranja," je pomen evropske pomoči in solidarnosti izpostavila Kosova. Da tako celovite obnove Koroške še ni bilo, je poudarila. "Zame je to, kar uspeva tukaj s pomočjo izjemno dobrega sodelovanja lokalne skupnosti, vlade in Evropske unije, ki jo zastopam, dokaz, kaj vse je mogoče narediti učinkovito v zelo hitrem času, če stopimo skupaj," je še izpostavila Kosova. "Zagotovili smo, da vsi, ki so izgubili domove, dobili izplačane odškodnine. Da se infrastruktura ni sanirala samo prvih šest mesecev in da se ni samo odpravljalo posledic, temveč da se danes gradi popolnoma nova infrastruktura, ki bo odporna ne samo na vode, ki smo jim bili priča pred dvema letoma in pol, ampak bo odporna na vse izzive prihodnosti," je bil jasen Golob.

Da gre pri rekonstrukciji ceste Dravograd – Ravne na Koroškem za enega večjih cestnih projektov v državi, je izpostavila Bratuškova. Projekt, ki obsega tri kilometre ceste, je vreden nekaj manj kot 20 milijonov. "Cesta bo na določenih mestih celo tri metre višje kot je danes. Gre za zahteven projekt," je poudarila. Da je čas izvedbe moral biti merilo za izvedbo izvajalca, je še povedala. "Prvotno je bilo predvidenih 30 mesecev za izgradnjo, uspeli smo priti do 15 mesecev," je dejala. Rok za dokončanje del je 14. september 2026. Da je vesela, da tudi na ostalih projektih popoplavna sanacija teče tako kot so načrtovali, je dejala. Da so tudi pri cesti Mežica-Črna na Koroškem, ki so jo Korošci čakali desetletja, uspeli skrajšati rok izvedbe, je še povedala.