Koroška se kronično sooča s slabo prometno infrastrukturo. Tudi ko se gradbinci nujnih in dragocenih investicij lotijo, pa se pogosto zaplete pri rokih izvedbe. V Mežiški in Dravski dolini je praviloma tako, če se spomnimo samo gradbišč in dolgotrajnih del na državnih cestah v bližini Kovtrovega mosta v Dravogradu, skozi središče Prevalj, počasne obnove ceste v zgornjo Mežiško dolino med Mežico in Črno ..., a tudi svežih primerov ne manjka.
Ker se rok zaključka gradnje državne ceste med Mežiško dolino in Dravsko dolino spet podaljšuje (prvi rok, junij 2026, ni bil izpolnjen; podaljšanega, ki je bil avgust 2026, pa utegnejo zaradi tehničnih težav vnovič podaljšati do konca leta 2026), soočajo pa se tudi z drugimi gradbišči in polovičnimi zaporami (Poljana v občini Prevalje, kjer gradijo krožišče, Črna na Koroškem – most na območju Mušenika ...), smo za odziv vprašali tudi gospodarstvo in obrtnike, za katere sta transport in logistika seveda del vsakodnevnih skrbi in posla.
Gospodarska zbornica Slovenije – Koroška gospodarska zbornica poudarja, da z veliko zaskrbljenostjo spremlja vse daljše roke rekonstrukcije ceste med Dravogradom in Ravnami na Koroškem, saj se napovedi o zaključku del nenehno zamikajo, posledice pa vse bolj občutijo podjetja in njihovi poslovni partnerji.
"Zagotovo vsaka ovira na cesti pomeni zamudo in s tem povezane stroške"
Daljši čas, obraba, tonažne omejitve preko Sel
"Zaradi zahtevnih in dolgotrajnih transportnih poti, predvsem do Luke Koper, podjetja vse težje najdejo špediterje, ti pa opozarjajo na bistveno daljši čas na cestah, večjo obremenjenost vozil, hitrejšo obrabo in omejitve prevozov prek Sel zaradi tonažnih omejitev. Razmere dodatno otežujejo številna cestna gradbišča v Mežiški dolini, kjer je skoncentriran največji delež koroške industrije. Številni iščejo alternativne poti tudi preko Avstrije. Za koroško gospodarstvo so zanesljive prometne povezave ključni pogoj za učinkovito logistiko, ohranjanje konkurenčnosti podjetij in privabljanje novih investicij, zato pričakujemo jasno časovnico zaključka aktualnih infrastrukturnih del in pospešeno nadaljevanje aktivnosti za izgradnjo tretje razvojne osi. Zakaj smo na Koroškem že desetletja talci slabega planiranja infrastrukturnih projektov?" se sprašuje Katja Pokeržnik, direktorica koroške GZS.
Tudi številni zaposleni, ki dnevno migrirajo po dolinah, denimo v zgornjo Mežiško ali Dravsko dolino (s tovarnami TAB, d.d., v Črni na Koroškem, družbami SIJ na Ravnah, Monterjem in drugimi v Otiškem Vrhu ...), se pritožujejo zaradi izgube časa. Nekateri se raje peljejo preko Kotelj ali Avstrije, če želijo v službo priti pravočasno. Zamude pa so tudi v storitvenih dejavnostih, ki se poznajo tako pri rokih, cenah in času izvedbe.
Vsaka ura je šteta v delovni čas
"Zagotovo vsaka ovira na cesti predstavlja zamudo in s tem povezane stroške. Koliko več časa na cesti porabijo tisti, ki se podajo na pot, na teren, si lahko vsak predstavlja. Ob zamudah to povzroča tudi višje stroške, kajti vsaka ura, porabljena na cesti, je tako všteta v delovni čas. To povzroča velike težave obrtnikom in podjetnikom, ki morajo opraviti delo na različnih lokacijah, recimo z Raven priti v Dravsko dolino," je komentiral predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar.
"Seveda smo zaskrbljeni, če bo to še tako dolgo trajalo, zato vsekakor apeliram na odločevalce, da pospešijo dela in premislijo, kaj lahko naredijo, da bodo prej zaključena,“ je dodal.
In o tem, da bo projekt rekonstrukcije ceste Ravne – Dravograd, ko bodo dela na odseku Ravne – Dobrije "nekoč" končana, po kilometrih praktično šele na polovici, namesto da bi ga že načrtovali in izvajali hkrati v celoti do Otiškega Vrha?
"Zaskrbljeni smo nad načinom neizvajanja del, ne samo na tem odseku, tudi drugod, in začudeni, da sploh lahko tako planirajo in izvajajo dela na tako pomembnih cestah. Vsekakor računam, da se bo premislilo, na novo splaniralo in zagotovilo, da bodo dela stekla, kot vsi Korošci in drugi, ki poslujejo s Koroško, pričakujejo," je sklenil Cvar.
