Na Koroškem obeležili dan upora proti okupatorju tudi na Županku nad Radljami

Brina Kerič Brina Kerič
27.04.2026 13:45

Na Županku nad Radljami ob Dravi so ob dnevu upora proti okupatorju pripravili tradicionalno spominsko slovesnost v počastitev žrtev Lackovega odreda.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dan upora proti okupatorju so tradicionalno obeležili tudi v Radljah ob Dravi 
Brina Kerič

Na Koroškem so v obeležitev dneva upora proti okupatorju potekale številne proslave, med drugim tudi tradicionalna proslava pri spomeniku na Županku nad Radljami ob Dravi, ki je posvečena tudi spominu na žrtve Lackovega odreda.

Prostor kot opomin na svetlobo, ki so jo ustvarili ljudje

Veliko obiskovalcev je privabila proslava na Župankovi domačiji, kjer so kulturni program oblikovali Mestni pihalni orkester Radlje ob Dravi, Teo Škratek ter uporabniki stanovanjskih skupin CUDV, enote Radlje ob Dravi. Slavnostni govornik je bil župan Občine Radlje ob Dravi dr. Alan Bukovnik, ki je poudaril simbolni pomen kraja. "Ta gozd okoli nas ni le kulisa, ni le lep razgled, je spomin, je tiha kronika poguma. Vsaka pot, po kateri smo danes prišli, je bila nekoč pot negotovosti, vsak korak je bil nekoč očitek nelahka, temveč poguma. In prav tukaj, med temi drevesi, kjer danes stojimo v miru, so nekoč ljudje izbrali boj, da bi mi lahko živeli svobodno," je dejal. "Lackov odred ni bil samo vojaška enota, bil je odločitev ljudi, da se ne uklonijo, da v času, ko je bilo lažje molčati, spregovorijo, ko je bilo lažje obstati, stopijo naprej, in ko je bilo najtežje, vztrajajo," je še dejal Bukovnik. Da se postavlja vprašanje, kaj pomeni upor danes, je nadaljeval župan."Ne živimo več v času okupacije, a živimo v času preizkušenj, v času, ko se pogum ne meri več z orožjem, temveč z besedo, z dejanji, z držo. Danes je upor to, kar ohranimo: človečnost. Da ne obrnemo pogleda stran, da skrbimo drug za drugega, da varujemo skupnost tako, kot so jo oni, vsak na svoj način. Upor je tudi to, da varujemo to pokrajino, da spoštujemo naravo, ki nas je takrat skrivala in danes povezuje, da razumemo, da svoboda ni samoumevna, ne v naravi, ne v družbi," je dejal radeljski župan. Da je največji poklon tistim, ki so se žrtvovali, da ne živimo le v spominu nanje, temveč z vrednotami, ki so jih branili, je dodal. "Da znamo biti pogumni brez sovraštva, odločni brez nasilja, povezani brez strahu," je še dejal. "Naj bo ta prostor vedno opomin, ne na temo, ki je bila, temveč na svetlobo, ki so jo ljudje znali ustvariti v njej," je zaključil Bukovnik. 

Veliko obiskovalcev je privabila proslava na Župankovi domačiji
Brina Kerič

Spomin na padle borce in dediščino partizanske sanitete

Župankova domačija s spomenikom predstavlja pomemben zgodovinski pomnik narodnoosvobodilne borbe. Ohranja spomin na sedem borcev Lackovega odreda, ki so padli 23. novembra 1944, ko je skupino partizanov 3. bataljona na domačiji presenetila in napadla številčno močnejša nemška vojska. V njihov spomin je takratna organizacija Zveze borcev Občine Radlje ob Dravi ob domačiji postavila spomenik, leto kasneje pa so v sodelovanju s takratnim Koroškim pokrajinskim muzejem revolucije odprli tudi stalno muzejsko zbirko o zgodovini osvobodilnega gibanja na območju Kozjaka in o Lackovem odredu. Tradicionalno proslavo vsako leto dopolnjuje tudi javno vodstvo po razstavi, ki ga pripravlja Koroški pokrajinski muzej. Višja kustosinja Alenka Verdinek je pojasnila, da s tem obiskovalcem približajo pomembno zgodovinsko obdobje in pomen partizanskega gibanja na Koroškem. Od leta 2013 je v prostorih domačije na ogled razstava Partizanska saniteta na Koroškem, avtorja dr. Marjana Linasija. Jedro razstave predstavljajo Paučkove bolnišnice na zahodnem Pohorju, ki so veljale za enega najbolj razvitih sistemov partizanske terenske sanitetne službe na Koroškem. Dr. Ivan Kopač – Pauček je na območju zahodnega Pohorja do konca vojne vzpostavil šest partizanskih bolnišnic, v katerih so zdravili okoli 300 ranjencev, tako slovenskih borcev kot pripadnikov zavezniških armad. Kot je dejala Verdinek, z razstavo opozarjajo na partizansko saniteto kot enega najbolj humanih vidikov partizanstva in ohranja spomin na solidarnost ter pomoč ljudem v času vojne.

Brina Kerič
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta