Urška Polanc
Festival Shots se je v Slovenj Gradcu minuli konec tedna uspešno odvil tudi v svoji deseti ponovitvi. Ekipa Shots pod vodstvom Toma Novosela je ob zaključku zapisala, da je konec najbolj žalostni del, a tudi nov začetek. "Pospravljanje (najljubših) Shots stvari v škatlo je kot pospravljanje okraskov z novoletne jelke. Vsaka edicija je nekaj novega, prinaša nove bolj ali manj boleče lekcije, skrha ustaljene predstave in prinaša rast. Hkrati pa poskrbi za tako veselje in radost, da v tistih intenzivnih dneh kar zaplavaš v vsej tej ljubezni, ki jo trosijo ljudje okoli tebe ..." Na prizorišču smo ujeli še dva režiserja, katerih filma so uvrstili v program in ju predvajali, ter še z njunima ocenama zajeli razpoloženje na festivalu. Meena Rathor je izpostavila nekaj vidikov in tudi svoje filmsko razpoloženje.
Kako se imate v Sloveniji?
"Počutim se, kot da sem v filmu."
Zaradi dramatičnega vremena (smeh)?
"Ne, ko smo pristali na letališču v Ljubljani, se mi je zdelo, kot da sem pristala v pravljici. Zrak je tako svež, vidiš lahko gore. Prihajam iz Norveške, tam živim, a vaš zrak je veliko bolj svež. Ko pridemo z našega letališča, tudi ne vidimo gora, pri vas pa so gore s snegom. Pol dneva sem najprej preživela v Ljubljani, ki je tudi čudovita, potem pa me je Tilen pripeljal sem. Vaša država je tako zelena, fascinirana sem, koliko gozda je tu, res je čudovito in posebno. Ocenjujem, da druge evropske države nimajo toliko zelenja. Bili smo na Kopah, kjer so čudoviti pogledi. Super je bila tudi hrana. Ima pravi okus. Sem z Norveške, sicer Indijka, rojena v Angliji, - zelo zapleteno (smeh), skratka, v Indiji je hrana posebej barvna in pikantna. Ko sem najprej zagledala slovensko hrano, se mi je zato zdela pusta, a nato je bila tako okusna."
Publika si je lahko že prvi večer ogledala vaš film Terorist.
"Gre za satiro, črno komedijo, a niti uvodni kader niti naslov ne dajeta tega občutka. Publiko zato preseneti. Ker gre za satirično komedijo, je vedno zanimivo videti, če ta humor potuje med občinstvom. Ko se je film predvajal, sem stopila na stran, saj sem želela pozorno opazovati publiko. Ko sem slišala prvi smeh, sem si mislila 'yes'. Odziv publike je bil odličen. Zanimivo ga je tudi opazovati v različnih državah, v nekaterih se bodo ljudje smejali na določenih mestih in v drugih na drugih. Tukaj je bilo čez celoten film toliko smeha. In največ vzdihov na koncu. To je bila super izkušnja."
"Ko dobiš pismo od Toma, direktorja festivala Shots, se počutiš, kot da si povabljen v zelo veliko, ekskluzivno družino"
Zato vedno greste na festivale, kjer se predvaja vaš film?
"Trudim se iti, kadar lahko. Je pa to tudi malo odvisno od festivala. Shots je posebej vabljiv festival. Ko dobiš pismo od Toma, direktorja festivala, se počutiš, kot da si povabljen v zelo veliko, ekskluzivno družino. Imeli so 1100 prijav, sprejeli pa so samo 16 filmov. Že zato se počutiš, da moraš tja in to deliti z množico, saj si eden izmed redkih izbrancev. Imaš različne festivale in ta je namenjen povezavi med ustvarjalci filma in publiko. Tako velika množica za kratke filme je zelo redka. To je zelo unikatna izkušnja za ustvarjalca filma. Ko sem bila povabljena na oder, sem praktično ostala brez besed, le pohvalila sem festival in nekaj besed izrekla v slovenščini. Pozabila pa sem povedati, kako navdihujoče je videti, če komedija potuje med publiko. Drugače nikoli ne moreš vedeti, če ljudje razumejo šalo ali ne."
Vaš žanr je torej komedija.
"Ja, posebej, če jo navdihuje satira in obravnava družbo. Če želim povedati kaj resnega o družbi, pripoved rada obrnem na humor. Če bi to naredila z dramo, bi lahko enostavno pomenilo, da v ljudi kažem s prstom. Če pa to narediš s komedijo, odpreš dialog in lahko ti uspe, da se smejijo svojim predsodkom in stereotipom. Je pa konkurenca danes zelo huda, težko se je uvrstiti na festivale. Ko smo bili na festivalu na Švedskem, so imeli več kot 7000 prijav. Sprejeli so samo 360 filmov od 7500. Ker je tako težko priti zraven, je zame le biti na festivalu največja nagrada, ne glede na to, kaj reče žirija. To zame ni pomembno, saj je priložnost biti na festivalu nagrada sama po sebi. Posebej na tem čudovitem prizorišču, prvi večer se mi je zdelo, kot da sem v starem italijanskem filmu."
