Petra Lesjak Tušek
Tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti, ki ga ob rojstnem dnevu pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca prireja Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne, je bilo tudi tokrat prijetna, lepa, pa tudi vsebinsko močna prireditev. Osrednja tema, ki so jo izpostavili ob 23. srečanju na deseti avgust, je bilo Vorančevo otroštvo, značilnosti otroštva in položaja otrok v zgodnjem 20. stoletju ter otroštvo, kot ga je pisatelj v svoji literaturi popisoval sam. Slavnostna govornica Irena Oder, profesorica slovenskega jezika in književnosti, nekdanja direktorica Koroške osrednje knjižnice, je odlično analizirala vidike otroštva in položaj otrok v kmečki družini, v kateri je bilo preživetje odvisno tudi od fizičnega dela otrok.
Svet, v katerem otroci niso bili dolgo otroci
Otroci so, kot je poudarila, morali delati trdo, brezskrbno otroštvo se je zaključilo že okoli desetega leta, sploh v družinah z več otroki. Orisala je kompleksen položaj otrok, vključno s socialnoekonomskimi razmerami, političnimi vplivi, kulturnimi normami. "Prežihovo otroštvo je bilo otroštvo kmečkih najemniških otrok začetka 20. stoletja: življenje v revščini, v trdni družinski skupnosti, učenje od staršev in okolice ter prepleteno z očetovim velikim upanjem, da bodo enkrat le imeli svojo zemljo. To je svet, kjer morajo otroci čim prej nehati biti otroci. Hitro, prej kot so sposobni, so morali poskrbeti zase," je med drugim poudarila Irena Oder.
Iz literature Prežiha, motivov iz njegovega otroštva, ko v ospredju ostaja družbeno kritična motivika, a tudi intimna občutenja in doživetja iz mladosti, je govornica poiskala nekaj citatov. Vsi poznamo Solzice, v katerih je ubesedil ljubezen do svoje matere skozi premagovanje strahu, več drugih črtic (Ajdovo strnišče, Tri pisanke, Prvi maj, Potolčeni kramoh ...) je ustvaril v presledkih. Prežih je hotel pokazati realnost, otrok čuti in misli globlje in ni samo igrača, kot mislijo pedagogi (v pogovoru z Marico Čepetovo leta 1950), otroci pa niso samo cicibančiči (v odzivih na Župančiča). Novela Borba recimo zajema otroka, ki trpi ob ranem in težkem delu, ki "išče pot iz nicinstva", se sprašuje o ureditvi sveta, ki je jezen na krivičnega boga, na svet, kot zapiše: "Odobraval sem ga (boga) le zato, da je vsak sedmi dan v tednu odredil počitek."
Z veseljem pričakujejo Partljičevo biografijo o Prežihu
Srečanja pri bajti so se v največji meri udeležili tisti, ki prihajajo redno, že leta, in ostajajo občudovalci Prežiha, ki v občini Ravne ostaja v ospredju tudi v nadaljnjih kulturnih dogodkih. Direktor Koroškega pokrajinskega muzeja Tadej Pungartnik je poudaril, da je vesel ponovnega srečanja in da so se ta ohranila ob različnih tematikah, ki so jih izpostavili v preteklih letih, ko so osvetlili vse od ženskih likov do prve svetovne vojne. Da je Prežih neusahljiv vir in navdih, je dodal ter napovedal glasbeni projekt pod taktirko Mojce Kamnik z naslovom Otroci izpod Uršlje, ki bo pri Prežihovi bajti 13. septembra. Povabil je tako na to prireditev kot tudi na druge dogodke, ki bodo sledili v okviru evropskih dnevov kulturne dediščine.
Ravenski župan Tomaž Rožen, ki vodi Prežihovo ustanovo, je poudaril, da skrbijo za Prežihovo dediščino in njeno aktualizacijo. Najavil je tudi strokovni simpozij, ki bo v organizaciji Prežihove ustanove 27. novembra v Koroški osrednji knjižnici in katerega priprave v sodelovanju s poznavalci Prežiha, tudi z mariborsko in ljubljansko univerzo, že potekajo. Z veseljem pa je najavil tudi izid biografije o Prežihu, ki jo na Ravnah sploh vznemirjeno pričakujejo - avtor je Tone Partljič, izšla bo pri založbi Beletrina (zaradi zajetnega obsega v več knjigah). Da bodo kakšno Prežihovo delo pripravili v obliki za lahko branje, je še napovedal župan, tudi ob delovanju kompetenčnega centra za lahko branje v knjižnici. Da imajo nasploh Voranca kot brate Kuhar, tudi ob vsakoletnih oktobrskih Kuharjevih dnevih v Kotljah, za svoje, je še izpostavil župan. Tokratno srečanje je tudi vsebinsko lepo dopolnila in pospremila zasedba Folkrola (Samo Javornik, Drago Repnik in David Novak), izpostavila je čast in ponos, da so lahko bili del dogodka pri bajti. Na rojstni dan, kot je poleti tudi običajno ob nedeljah, je bila Prežihova bajta tudi odprta, med obiskovalci, domačini in turisti iz Nemčije.
Zdaj tudi že tradicionalno ob Vorančevem prazniku je prostovoljno gibanje Radmance pozvalo tudi, naj mimoidoči zataknejo rožo za Voranca v hiško za knjige v ravenskem parku - prve rože je zataknila Zlatka Strgar.
