Petra Lesjak Tušek
Sodeč po velikem zanimanju in številnih prvih obiskovalcih galerije Frida v grajskem parku na Ravnah bo mala galerija na prostem, ki jo je zasnovala Zlatka Strgar, živahno kulturno stičišče. Smiselno dopolnjuje tudi hiško za knjigobežnice v bližini knjižnice, ki z izmenjavo knjig predstavlja eno od zdaj že utečenih kulturnih praks v parku.
Lepa je bila prireditev ob uradnem odprtju galerije, ki jo je darovala akademska slikarka in grafičarka Tjaša Rener. Kot je opisala Zlatka Strgar, ustvarjalka, ki je na Ravnah kulturno aktivna, je tovrstne majhne galerije prvič opazila na spletu v času korone, in sicer kot posebne škatle, postavljene na kolih, v katerih so gospe na svojih vrtovih razstavile pletenine. Nasprotno od pričakovanj so požele veliko pozornosti in medijske odmevnosti. Naslednjo galerijo je opazila na spletu pri pregledovanju ustvarjanja umetnice Tjaše Rener v Gani. "Zdela se mi je imenitna in sem si mislila, da bi takšno imeli tudi mi," je na odprtju povedala Zlatka Strgar. Poudarila je, da v svojih lokalnih skupnostih lahko vedno kaj storimo, če nam je kaj do tega, s čimer ne delujemo po principu, kaj lahko država ali občina storita za nas, temveč obratno, kaj lahko storimo sami.
Najprej je idejo preverila pri približno 30 ljudeh, ki so jo navdušeno podprli in so tudi med prvimi v skupini Prijatelji galerije Frida. Ta bo tudi platforma za obveščanje o razstavah; letno se bo zvrstilo od deset do petnajst razstav umetnikov in ustvarjalcev z različnih področij, naslednja bo razstavljala Katja Goljat. Osnovna ideja te civilne pobude je, da bi ljudem, ki morda le redko gredo v galerije, v gledališča ali v koncertne dvorane, približali čudoviti svet umetniškega ustvarjanja.
Tjaša Rener je v Gani, kjer je živela (zdaj pa v večji meri živi na Goričkem, kjer je kupila staro kmetijo in kjer prireja tudi koncerte, druženja umetnikov in razstave), imela prostor za razstave in projekte umetnikov. Slednjega so morali sčasoma zapreti, ker se je lastnica odločila drugače. Posledično je naredila manjšo repliko te galerije kot neke vrste upor, odgovor, da umetniki zaprtja ne sprejemajo: majhno galerijo pred ateljejem, ki še vedno živi, umetniki pa ji zdaj, kot je povedala v parku, tudi že sami pišejo, da bi v njej radi razstavljali. Prva razstava so bile njene risbice, tako imenovane Doodles/čačke, ki so zdaj prva razstava na Ravnah.
Po informacijah, ki so jih uspeli zbrati, v Sloveniji obstaja le ena podobna mala galerija na Metelkovi v Ljubljani, ena od umetnic na Štajerskem pa svojo nosi s seboj.
Dopolnitev o galeriji v Mariboru
Umetnica Nataša Berk je po tej objavi opozorila, da je v sodelovanju z umetnikom Guillaumemom Stagnarom ustvarila prvo prenosno galerijo v Mariboru leta 2016, najmanjša galerija v Mariboru pa je že iz leta 2013. Za neupoštevanje tega podatka in nenavajanje umetnice pri objavi se opravičujemo.
Renerjeva se je prireditve ob odprtju na Ravnah lahko udeležila tudi zato, ker so prejšnji petek odprli njeno prvo samostojno razstavo v Mariboru. V UGM se bo z Vračanjem na Bosumtwi, ki je del njenega raziskovalnega projekta v Gani, predstavljala še do 17. avgusta. K projektu je povabila kuratorja in umetnika Patricka Nii Okanta Ankro, ki z njo tudi sicer sodeluje pri razvoju nove smeri v njeni praksi in je za razstavo prispeval besedilo z osebnim pogledom na nastajajoči projekt; navzoč je bil tudi na dogodku na Ravnah.
Da se je ideja "tiny gallery" uresničila, gre zahvala še Robiju Jamniku/Jazz Ravne, Alojzu Črešniku, Stojanu Brezočniku in Tomažu Žvikartu. Odprtje je z glasbo pospremila Zala Črešnik, ki bo jutri zvečer,skupaj z Markom Zaleteljem nastopila na Wolfovem poletnem festivalu v atriju Rojstne hiše Huga Wolfa v Slovenj Gradcu.
