Črnjanski rokopis na Nacionalni listi Spomin sveta Unesca

R.R.
27.10.2025 12:25

Črnjanski rokopis, ki ga hrani Koroška osrednja knjižnica, je izjemno dragocen dokument, ki priča o rabi tedanje oblike slovenskega jezika v Mežiški dolini, poudarja direktor knjižnice Aljaž Verhovnik.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Črnjanski rokopis: Z raziskavo rokopisa oziroma njegovih posameznih delov so se v preteklosti ukvarjali dr. Franc Sušnik, Janez Mrdavšič, Marija Irma Vačun Kolar in dr. Nina Petek.
Tomo Jeseničnik

Nacionalni odbor Spomin sveta, ki ga je ustanovila Slovenska nacionalna komisija za Unesco, je med 118 nominacijami izbral deset enot za vpis na nacionalno listo Spomin sveta. Med njimi je tudi Črnjanski rokopis, ki ga hrani Domoznanski oddelek Koroške osrednje knjižnice (KOK) dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Črnjanski rokopis je edinstven kulturni spomenik pisne dediščine, ki priča o rabi slovenskega jezika v Mežiški dolini, je poudaril direktor KOK Aljaž Verhovnik.

Slavnostna podelitev listine za vpis na Nacionalno listo Spomin sveta je nedavno potekala v Narodnem muzeju Slovenije. Tam bo prihodnje leto novembra na ogled tudi razstava Spomin Slovenije II, na kateri bo predstavljenih deset novih enot dokumentarne dediščine, vpisane na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta.

Črnjanski rokopis je ohranjen v bratovščinski knjigi iz Črne na Koroškem (Liber Fraternitatis B. M. V./S. Osbaldi/in Suorcenpach 1633–1707) za obdobje od leta 1633 do 1707. V dokumentu so navedena imena in priimki podpornikov cerkve v Črni. Poleg imen in priimkov so zabeleženi tudi darovi in dajatve posameznikov, s katerimi so podpirali črnjansko cerkev. Del te knjige je v slovenščini zapisana molitev oziroma priprošnja za duhovnike, podpornike in darovalce, ki se pojavljajo v bratovščinski knjigi. Med posebnostmi rokopisa izstopajo zapisane ženske oblike priimkov: Magdalena Feimutka, Marina Wuriakoviza, Margaretha Contschniza, Marinka Lamprezhiza. Zanimiva so tudi domača hišna imena, zapisana v slovenščini.

Črnjanski rokopis je izjemno dragocen dokument, ki priča o rabi tedanje oblike slovenskega jezika v Mežiški dolini. Z raziskavo rokopisa oziroma njegovih posameznih delov so se v preteklosti ukvarjali dr. Franc Sušnik, Janez Mrdavšič, Marija Irma Vačun Kolar in dr. Nina Petek.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta