Črna na Koroškem: Vzporedno s sanacijo rastejo novi projekti

Nejc Strojnik Nejc Strojnik
21.07.2026 06:00

Obnova po poplavah še naprej kroji utrip kraja, a občina ob sanaciji cest in po plazovih tudi odpira nove stanovanjske, oskrbne in turistične projekte.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kar nekaj novih pridobitev bodo odprli v sklopu bližajočega se jubilejnega 70. Turističnega tedna, ki sovpada s 70-letnico turističnega društva, predvidoma tudi novi hotel Matevž zasebnega investitorja. 
Nejc Strojnik

V Črni na Koroškem se po 4. avgustu 2023, ko so jo pretresle uničujoče poplave, še niso vrnili v običajen ritem. Ceste, plazovi, recenzije in postopki še vedno krojijo tempo obnove, hkrati pa občina odpira nove stanovanjske in turistične projekte. "Želeli bi si manj birokratskih ovir, da bi s čim manj papirja prišli do želenega cilja, ker sedaj ti postopki trajajo predolgo," pravi županja Romana Lesjak, po oceni katere bo poplavna obnova tekla še v letih 2027 in 2028. "Računamo, da bo do takrat zaključena." Letos ima občina približno 19 milijonov evrov proračuna, od tega je okoli 12 milijonov namenjenih sanaciji. Na terenu je odprtih nekaj več kot deset takšnih projektov, še približno toliko jih je v pripravi. Težava ni le v denarju, ampak tudi v kadrih. Na občini se namreč z večino poplavnih projektov ukvarja en strokovni sodelavec.

Največ skrbi povzročajo ceste in plazovi

Županja v tej luči posebej izpostavlja ceste in plazove. Nekatere lokalne ceste so bile v junijskih nalivih znova poškodovane. Zadnjo večjo škodo skupaj z gozdnimi cestami so ocenili na približno milijon evrov. V Črni imajo okoli 300 kilometrov gozdnih cest, zato bodo od ministrstva za kmetijstvo zahtevali drugačen model financiranja njihove obnove. "Za gozdne ceste rabimo bistveno več denarja, da jih bomo lahko sanirali. Želeli bi jih tudi asfaltirati, kjer so to povezovalne ceste, to pa bi pomenilo tudi večjo odpornost proti vremenskim razmeram, ki se vsakodnevno spreminjajo." Prav tu se po njenem mnenju pokaže nesmisel preozkega razumevanja sanacije. Če se po poplavah obnavlja zgolj stanje, kakršno je bilo pred nesrečo, se tveganje ponovi. "Nemogoče je, da se gleda tako, da je sto metrov ceste poškodovane, potem petdeset ni, pa spet sto. To absolutno ne pelje nikamor. Treba je gledati na to, da z vsemi ukrepi, tudi z asfaltiranjem, prispevamo k večji odpornosti in k zmanjšanju tveganja za ponovne poškodbe," poudarja Lesjakova.

Črna na Koroškem
Nejc Strojnik

Nedavno so uradno odprli obnovljeno cesto Šumel – Kamnik. Vrednost del na 2,75 kilometra dolgem odseku je bila 1,583 milijona evrov, pri čemer so obnovili cestišče, spodnji ustroj, odvodnjavanje ter nosilne in vezne plasti, vozišče pa preplastili z dvoslojnim asfaltom. Cesta je pomembna za prebivalce širšega območja Koprivne, hkrati pa tudi za povezavo proti Avstriji, predvsem za kolesarje in pohodnike. Na istem območju ostajata še približno dva kilometra neobnovljene ceste. Če bo projekt pravočasno dobil pozitivno mnenje državne tehnične pisarne, bi lahko dela začeli to jesen, sicer pa spomladi 2027.

Ob infrastrukturni obnovi občina odpira tudi investicije. Ena večjih je stanovanjska gradnja. V Črni naj bi bilo v prihodnjih projektih zgrajenih skupno 36 stanovanj. Ena stavba s 15 stanovanji bo namenjena mladim družinam z neprofitno najemnino, 21 stanovanj pa bo gradil zasebni investitor, ta bodo namenjena odkupu. "Imamo pa še eno stavbo, ki jo želimo urediti, in se tudi pogovarjamo z zasebnim investitorjem. Tam bi bilo še dodatnih pet stanovanj. Zdi se mi, da bi bila potem Črna nekako preskrbljena," pravi županja. V kraju se obeta tudi nova trgovina Spar. Na območju nekdanje čistilne naprave bo zasebni investitor zgradil trgovino in stanovanjski blok. Županja se nove ponudbe veseli, ker je, kot pravi, sedanja trgovinska ponudba preslaba. "Mislim, da si zaslužimo kaj več. Pa tudi turisti, ne nazadnje." Razvojna ambicija Črne se kaže tudi v turizmu. Lesjakova ocenjuje, da se zanimanje po obdobju po poplavah znova vrača. Kmalu bodo odprli nove nastanitve v središču kraja (Pri Matevžu), dodatne kapacitete pa se obetajo tudi pri turistični kmetiji Plaznik. "S temi obstoječimi in novimi turističnimi nastanitvami bo poskrbljeno tudi za turiste, da bodo tukaj ostali več kot en sam dan," je jasna Lesjakova.

Črna na Koroškem, Romana Lesjak, Andrej Mandl
Nejc Strojnik

Nove pridobitve za starejše, obiskovalce in razvoj kraja

Kar nekaj novih pridobitev bodo odprli v sklopu bližajočega se jubilejnega 70. Turističnega tedna, ki sovpada s 70-letnico turističnega društva. Ob tej priložnosti načrtujejo odprtje doma za starejše, medgeneracijskega centra v Štrukljevi bajti in novih zasebnih nastanitvenih kapacitet pri Matevžu. Nastanitve v domu za starejše sicer še ne bodo omogočene takoj, objekt naj bi bil do konca julija dokončno zgrajen in opremljen, prvi stanovalci pa naj bi se vselili proti koncu leta, po pridobitvi uporabnih dovoljenj. Dom bo imel 48 postelj.

V turistično ponudbo se vključujejo še Olimpline, ki po novem poleg običajnih spustov omogoča tudi takšne, pri katerih nad Črno letite kot Superman, kolesarska povezava Rudarka in načrtovani flow trail na smučišču. Za slednjega je oprema že nabavljena, dela so oddana, čakajo pa še soglasja Zavoda za gozdove in SiDG. "Če se bo nadaljeval tak trend obiska, kot je zdaj, ko še ni glavna sezona, bomo s turizmom kar zadovoljni," pravi županja.

Novo vsebino dobiva tudi nekdanja podružnična šola Javorje, kjer so odprli zvezdni kotiček, občina pa pridobiva tudi certifikat za park temnega neba. Javorje je po besedah Lesjakove zaradi nizke svetlobne onesnaženosti za to posebno primerno. Projekt želijo povezati še z društvom Polaris s Prevalj in posamezniki, ki se ukvarjajo z astronomijo, da bi nastala širša, ne le lokalna ponudba. Ob vseh načrtih pa se v Črni dobro zavedajo, da razvoj ostaja krhek, če infrastruktura ne bo odpornejša. "Ko začne grmeti in bliskati, nimaš več mirnega spanca. Dež ne gre več normalno, ampak se kar vlije," pravi županja. Zato pri obnovi ne želijo zgolj popravljati škode, ampak doseči, da se ista škoda ob naslednjem neurju ne ponovi.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta