Brina Kerič
Alpski prostor še vedno zagotavlja visoko kakovost življenja, a se sooča tudi s številnimi izzivi, predvsem s podnebnimi in demografskimi spremembami ter degradacijo narave. O tem, kako dobro je živeti v Alpah, so govorili na posvetu v Črni na Koroškem. Alpe so naravno in kulturno pestro gorovje in hribovje, ki se razteza od Slovenije do Monaka, znotraj katerega živi skoraj 15 milijonov prebivalcev, in so življenjski prostor več kot 43.000 živalskim in rastlinskim vrstam. Med drugim Alpe povezuje Alpska konvencija – mednarodna pravno zavezujoča pogodba za varstvo Alp in spodbujanje trajnostnega razvoja v alpski regiji ter pomeni sodelovanje osmih alpskih držav in Evropske unije. Območje Alpske konvencije v Sloveniji zavzema 33,4 odstotka slovenskega ozemlja, vanj pa je vključenih 62 slovenskih občin - nekatere v celoti, nekatere le z deli naselij.
Raznolikost pri kakovosti
Dogodek, ki ga je pripravila Regionalna razvojna agencija (RRA) za Koroško kot ena od informacijskih točk Alpske konvencije, je orisal življenje v alpskih državah. Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica ter EU z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja na območju Alp. "Združujemo poglede na to, kakšna je kakovost življenja v Alpah, ki so raznolike. K temu je sistematično pristopila tudi Slovenija, ki je pred leti predsedovala Alpski konvenciji," je dejal Peter Zajc, projektni vodja na RRA Koroška. "Raznolikost se pozna tudi pri kakovosti. Na eni strani imamo države, kot je Monako, na drugi pa države, kot je Slovenija, z vsemi svojimi notranjimi razlikami. Splošno gledano se zdi, da je kakovost življenja na kar visoki ravni v celotnih Alpah. Morda se premalo zavedamo, kaj vse imamo, sploh če postavimo to v današnji kontekst globalnih pretresov in varnosti, ki jo zagotavlja življenje v tem območju," je pojasnil Zajc. Predstavili so tudi deseto poročilo o stanju Alp, ki sicer prvič celovito obravnava kakovost življenja v alpskem prostoru. Združuje statistične kazalnike in mnenja prebivalcev, pridobljena z anketiranjem.
Izsledke poročila je predstavil vodja delovne skupine Tomaž Miklavčič z ministrstva za naravne vire in prostor. Kot je dejal, Alpe ponujajo dobre življenjske razmere. "Alpe živijo v delu sveta, kjer je blaginja izjemno visoka. Seveda obstajajo razlike med posameznimi območji, ampak, na splošno gledano, pa je primerljivo," je pojasnil. "Dejavniki, ki bodo v prihodnje vplivali na življenje prebivalcev Alp, izhajajo iz nas samih," je dejal Miklavčič.
Spodbude mladim, da bi ostali
Med grožnjami in izzivi za v prihodnje poročilo izpostavlja predvsem podnebne spremembe, demografske in družbene spremembe, degradacijo narave ter gospodarsko in politično nestabilnost, kar bo treba upoštevati pri nadaljnjem upravljanju območja. Da je kakovost življenja v Alpah visoka, a je dojemanje kakovosti življenja hkrati tudi zelo subjektivno, je izpostavila Alenka Smerkolj, generalna sekretarka Alpske konvencije. "Alpska konvencija je po eni strani pravna zaveza držav alpskega loka, ki so se pred 35 leti zavezale k trajnostnemu razvoju in k zaščiti Alp. Zagotavlja tudi platformo sodelovanja, a ne samo na nivoju vseh držav, ampak tudi vseh ostalih deležnikov," je pojasnila. Med drugim je izpostavila tudi pomen čezmejnega sodelovanja pri zagotavljanju trajnostnega razvoja. "Verjamem, da je sodelovanje edina prava pot za iskanje pravilnih rešitev," je poudarila Smerkoljeva. Županja Črne Romana Lesjak ocenjuje, da je življenje v alpskem svetu odlično, si pa za izvajanje ukrepov, s katerimi bi mlade prepričali, da je vredno ostati in živeti v kraju, želi več finančne podpore države. Občina je, da bi obdržala mlade, sprejela več ukrepov, povišali so nadomestilo ob rojstvu otrok, mladi dobijo dodatne točke pri pridobivanju stanovanj, nagrajujejo dosežene magisterije in doktorate, gradijo stanovanjski blok. Med težavami, s katerimi se sooča občina, pa izpostavlja predvsem nujnost ureditve neurejenih cestnih povezav do nekaterih občanov in težave z dostopom do interneta, na kar pa opozarja že kar nekaj časa.
