Sanja Verovnik
Tudi Zagreb se sooča z velikim številom praznih stanovanj. Nova prostorska analiza stanovanjskega fonda, objavljena na portalu Geozofija, razkriva, da je bilo po podatkih Popisa prebivalstva leta 2021 v hrvaški prestolnici več kot 84 tisoč nenaseljenih stanovanj. To pomeni, da je bilo v času popisa prazno skoraj vsako peto stanovanje, namenjeno stalnemu bivanju.
Po podatkih Državnega zavoda za statistiko (DZS) je bilo v Zagrebu evidentiranih 84.617 praznih stanovanj oziroma 22 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda za stalno prebivanje. Gre predvsem za stanovanja v novogradnjah, ki še niso bila prodana ali vseljena, pa tudi za stanovanja, ki so bila ob popisu prazna zaradi prodaje, oddajanja, selitve lastnikov ali obnovitvenih del. V statistiko niso vključena stanovanja za občasno bivanje niti stanovanja, ki se uporabljajo izključno za poslovne dejavnosti.
Največ nenaseljenih stanovanj v centru mesta
Novejši podatki Hrvaške elektroprivrede (HEP) kažejo, da se je stanje v zadnjih letih delno izboljšalo. Po kriteriju zelo nizke letne porabe električne energije - manj kot 500 kilovatnih ur - je bilo leta 2024 v Zagrebu zabeleženih 47.409 nenastanjenih stanovanj. Leta 2020 jih je bilo po istem merilu skoraj 82 tisoč, kar pomeni približno 42-odstotni upad v štirih letih.
Strokovnjaki ta trend povezujejo predvsem z močno rastjo cen nepremičnin in najemnin. Zaradi ugodnih razmer na trgu so se številni lastniki odločili, da prej prazna stanovanja aktivirajo, bodisi z oddajo bodisi s prodajo. Kljub temu število praznih stanovanj ostaja visoko in še naprej prispeva k pomanjkanju dostopnih stanovanj, zlasti za mlade ter gospodinjstva z nižjimi dohodki.
Največji deleži praznih stanovanj so zabeleženi v središču mesta
Podrobnejši pregled po mestnih četrtih razkriva izrazite razlike. Največji deleži praznih stanovanj so zabeleženi v središču mesta. V Donjem mestu je bilo praznih 29 odstotkov stanovanj, v Gornjem mestu 26 odstotkov, enak delež pa tudi v četrti Peščenica-Žitnjak. Visoke številke v mestnem jedru so posledica potresa leta 2020, velikega števila podedovanih, a nenaseljenih stanovanj ter dolgotrajnega procesa suburbanizacije, zaradi katerega se prebivalci selijo proti obrobju mesta. V večini drugih zagrebških četrti se je delež praznih stanovanj gibal med 20 in 25 odstotki. Nekoliko nižji deleži so bili zabeleženi v obrobnih delih mesta, kot so Brezovica, Podsused in Sesvete. Skupno je bilo v Gornjem in Donjem mestu skoraj 10 tisoč praznih stanovanj, na Trešnjevki - sever in jug pa skoraj 15 tisoč.
Analiza, ki temelji na podatkih DZS in HEP ter raziskavi Ekonomskega inštituta, kaže, da kljub določenemu napredku problem praznih stanovanj v Zagrebu ostaja eden ključnih izzivov urbane politike. Če želi mesto dolgoročno omejiti rast cen in izboljšati dostopnost stanovanj, bo moralo temu vprašanju nameniti bistveno več sistemske pozornosti, opozarjajo strokovnjaki.
