Bojan Bauman
Z dvema zlatima medaljama Urške Žolnir in Tine Trstenjak je judo najuspešnejši šport na olimpijskih igrah, odkar Slovenija tam nastopa kot samostojna država. Tudi letos, ko bi v Tokiu morali pripraviti olimpijske igre, bi bili slovenski judoisti kandidati za medalje. Trenutno ima norme izpolnjene sedem slovenskih judoistov, kar je dober izplen. A tekmovanje so morali zaradi koronakrize prestaviti za leto dni, s čimer se je podaljšalo tudi obdobje, ko je na mednarodnih tekmovanjih mogoče te rezultate izboljšati, a tudi pokvariti.
Ni pogojev, ni motiva
Tako kot večina slovenskih športnikov so bili tudi judoisti v obdobju, ko bi se morali pripravljati na tekmo kariere, v samoizolaciji. Doma v sobah, pred štedilniki, v naravi - v okvirih domače občine. Ker so bile telovadnice zaprte, so ostali brez treningov, kot so jih poznali skozi celo kariero. Pa tudi brez prave motivacije, saj še danes, ko se razmere nekoliko normalizirajo, nihče ne more potrditi, da bodo športniki v bližnji prihodnosti znova začeli zares tekmovati. Olimpijske igre so prestavljene za leto dni, toda tudi te so pod velikim vprašajem.
Manj stroškov, nižja izhodišča za leto 2021
Slovenski judoisti tako še kar ostajajo v domačem okolju. Vse mednarodne tekme, predvidene v dosedanjem delu sezone, so bile odpovedane. Kar za judoiste, podobno pa velja za vse športnike, pomeni prihranek. Ker ni tekmovanj, ni stroškov, ki ob tem nastajajo.
Športniki so ostali brez prave motivacije, saj še danes, ko se razmere nekoliko normalizirajo, nihče ne more potrditi, da bodo v bližnji prihodnosti znova začeli zares tekmovati
Brez gledalcev ni športa
Ker aktivnosti ni bilo, saj so telovadnice ostale zaklenjene, so denar, namenjen športu - po metodi najlažjega pristopa -, umaknili in ga namenili za druge potrebe
Kot je bilo, ne bo več nikoli
Bi bilo v teh okoliščinah preveč optimistično pričakovati, da bo prihodnje leto, če bi se razmere normalizirale, pri financiranju nadaljevali tam, kjer so bili pred začetkom krize? Da bo torej prihodnje leto denarja za šport vsaj toliko, kot ga je bilo predvideno v začetku tega leta? Gabrovec: "Že sedaj lahko zagotovim, da povsod ne bo tako. Nekaj manj trda pogajanja nas verjetno čakajo na občinskem nivoju, medtem ko nas izkušnje na državni ravni učijo, da se denar za šport, ki mu je bil kdajkoli 'začasno' odvzet, ni vrnil naši panogi. Ko gre za državo, si je treba vse izboriti. Letos smo računali s 23 milijoni evri državnega denarja. To bi še zmeraj pomenilo 70 odstotkov državne pomoči športu iz leta 2010, ko je bilo tovrstno najbolj ugodno leto. Pri razporejanju denarja od fundacije pa bi bili na 60 odstotkih iz leta 2010. Sedaj bo tega denarja vsaj za 3,5 milijona evrov manj. Toliko so nam vzeli iz postavke za investicije. Z dodatnimi pogajanji smo sicer dosegli, da bo ta denar lahko vrnjen športu prek ministrstva za okolje. Tam imajo na seznamu investicij 187 objektov, med katerimi so tudi štirje športni (zunanji bazeni v Gornji Radgoni, Murski Soboti, Radovljici in Slovenj Gradcu). Tu je država nekako držala besedo. Toda v programih športa ves denar za letos ne bo porabljen, saj ni tekmovanj. Predlagali smo, da ta denar porabimo za organiziranje tekmovanj v Sloveniji. A nismo bili uslišani. Novembra, ko je zadnji rok za prijavo na razpise ministrstva, kvota 18,2 milijona, kolikor je na voljo za programe športa, ne bo zapolnjena. Vsaj 6 milijonov evrov ne bo porabljenih. Ta denar se zanesljivo vrača v državni proračun, medtem ko bo prihodnje leto za to razliko znižana tudi poraba in bo za šport na voljo le še 12 milijonov evrov," preračunava Gabrovec.
Interventni zakoni
Športnikom tudi niso bili posebej naklonjeni interventni zakoni, ki smo jih v zadnjem obdobju dobili kar nekaj. Gabrovec: "V prvem delu smo bili upoštevani in tudi športniki. Samozaposleni v športu, trenerji in funkcionarji so dobili ali temeljni dohodek ali 80-odstotno nadomestilo (ali tudi 100-odstotno). Predlagali smo tudi enajst ukrepov, kjer pa so uslišali samo tistega o prenosu vavčerja za vstopnine, če so te bile že plačane, denimo skoki v Planici, na naslednje leto. Druge pobude niso bile realizirane," razkriva Gabrovec.
Ker so bile olimpijske igre za letos odpovedane, so morali na Olimpijskem komiteju Slovenije proračun znižati za dva milijona evrov
Kaj pravijo na ministrstvu
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport imajo spet nekoliko drugačen pogled na razmere, nastale ob koronakrizi. Z interventnimi zakoni so športnikom omogočili že omenjeno povračilo nadomestila plač, medtem ko so bili na čakanju na delo. Samozaposleni v športu (poklicni športniki in zasebni športni delavci) so prejemali temeljni dohodek in vlada jih je oprostila plačila prispevkov. Med razglašeno epidemije klubom tudi niso zaračunavali najema športnih objektov, ki so v javni lasti. Ministrstvo še izpostavlja vstopnice za prireditve, ki so na začetku leta odpadle zaradi nevarnosti širitve virusa (skoki v Planici ...). Organizatorjem so omogočili izdajo vrednotnic v višini plačila vstopnice. Lastniki jih bodo lahko uporabili v novih terminih, ko naj bi tekmovanja vendarle organizirali.
Slovenski športniki so doslej za OI uspeli zapolniti le 47 odstotkov kvote udeležencev, predvidene za nastope v Tokiu. Drugi si morajo norme šele izboriti. Za to so potrebna mednarodna tekmovanja, ki jih še ne organizirajo.
