Čeprav se je v minulih letih selil s saharskih sipin v Južno Ameriko in spet nazaj do Savdske Arabije, kjer bo letos na sporedu drugič, ima najtežji vzdržljivostni reli na svetu, Dakar, že poltretje stoletje eno stalnico - slovenskega dirkača. Še sedmič bo tam od 3. januarja nastopal Mariborčan Simon Marčič, a pandemija je že tako zahtevno organizacijo še dodatno zakomplicirala. V ponedeljek je Savdska Arabija zaprla vse meje na morju in kopnem ter prizemljila letala. In tako so se denimo slovenski ulični košarkarji znašli pred zagato, kako se s tamkajšnjega turnirja vrniti domov, Marčič pa, kako v državo priti: "Imel sem že letalsko vozovnico, da poletim v soboto. A so mi v ponedeljek odpovedali let. Zdaj so nam, dirkačem in spremljevalcem, ponudili pet čarterskih letov. Jaz sem se prijavil za ponedeljkov let iz Prage, zdaj še čakam na potrditev."
Psihično naporno, bi pomislili, ko ti celoletni projekt tik pred zdajci kar malce visi v zraku. A če imaš za seboj šest Dakarjev, na takšne težave očitno gledaš drugače. "To je del psihične priprave. Jaz se celo leto pripravljam, da bo moje telo v teh dveh dirkalnih tednih prejelo ogromne količine stresa. Zdaj se je to pač začelo še nekoliko prej. Kak dan potrebujem, da začnem funkcionirati pod stresom. Ko padem noter, me ne premakne več nič!" se zasmeje puščavski lisjak. "Vem, da se bo na koncu vse uredilo."
Sam svoj šef in mehanik
Tudi o tem je prepričan, da reli zagotovo bo: "Ni možnosti, da bi ga odpovedali, ker si ga želi preveč ključnih akterjev. Savdski princ je že pred meseci, ko je pandemija še dejansko ogrožala dirko, dejal, da mu je v interesu obstoj dirke. Argumentiral je, da je to dirka prostranstev, izolirana od civilizacije. Že zato ni razloga, da bi odpadla. Ne nazadnje ima organizator tudi finančni interes, da se dirka izvede." Kot je znano, bo dirka med 3. in 15. januarjem potekala izključno v Savdski Arabiji. S tamkajšnjimi puščavami se bo spoprijelo skupno 322 dirkačev na motociklih, v avtomobilih, štirikolesnikih in tovornjakih.
Marčič se bo na svoji husqvarni spet udeležil najbolj prvinskega razreda "Original", kjer je asistenca dirkačem omejena. Povedano drugače; dirkač mora biti sam svoj šef, mehanik, fizioterapevt … "Čeprav je to najbolj divji razred, postaja tudi ta vedno bolj prestižen. Vrhunski dirkači, ki zaradi krize niso več dobili mesta v tovarniških ekipah, so se preselili k nam. In čeprav nas je nekaj manj kot lani, namesto 40 le 35, je konkurenca hujša. Kljub temu sam še vedno ciljam na stopničke, saj sem tudi jaz bolj izkušen, bolje pripravljen. Si pa nekoč želim tudi zmagati," ambicije razkriva Marčič.
Kaj ga tako močno vleče v to nevarno pustolovščino, še sam ne ve najbolje: "Dakar je neke vrste odvisnost. Težko je to razložiti. Preprosto želiš iti tja. Saj včasih razmišljam, kaj bo, ko nekoč pri 70-ih ne bom mogel več dirkati. A za zdaj kakšnega posebnega motiva niti ne potrebujem."
Petdeset tisočakov vredna avantura
Še tako motivirani športniki v času današnjih omejitev naletijo na ovire. Marčiča je najbolj prizadel ukrep zaprtja telovadnic oziroma fitnes centrov: "S pomočjo prijatelja in trenerja Marka Pokleke sem si provizorični fitnes ustvaril kar doma. Vsak dan sva se slišala, kaj in kako opraviti vaje." K sreči je vsaj trening na motorju potekal nemoteno: "Imam dokument, da sem profesionalni športnik. Zato sem lahko neovirano prečkal mejo in treniral v hrvaškem Đurđevcu, kjer se je dirkanja na mivki izučil tudi Tim Gajser."
Fizična pripravljenost je le en pogoj za dirkanje na Dakarju. Drugi je zbrati dovolj finančnih sredstev, sploh v današnjih negotovih časih: "Definitivno je bilo težje kot lani. Nekaterim pokroviteljem se letošnja kriza ni poznala, drugim se je … Morda je moj proračun letos manjši za kakih deset, dvajset odstotkov. K sreči sem že lani kupil nov motor, tako da sem letos vložil le v pogonski agregat in določene stvari, kot je črpalka za bencin, obnovil. Me pa v celoti tak projekt stane okrog 50 tisoč evrov."
V ceno je všteto tudi to, da bo imel Marčič - kot večina dirkačev - med dirko ob sebi spremljevalni avto s prijateljem Denisom Janežičem, ki bo skrbel, da bosta beseda in slika o prebijanju puščavskega lisjaka skozi arabske sipine šli v svet.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
