(POGOVOR) Tina Šutej, slovenska rekorderka v življenjski formi: "Lahko grem še višje"

Tina Šutej še pri 31 letih ruši atletske rekorde. To praktično počne od leta 2010, ko je letvico postavila na 4,46 metra, na višino takrat novega dvoranskega slovenskega rekorda v skoku s palico. V nedeljo je na atletskem mitingu v domači Šiški rekord zvišala do 475 centimetrov, kar je v letošnjem letu najvišja preskočena višina na svetu. Dan po tekmi se čustva ob tem uspehu še niso povsem umirila: "Seveda sem vesela, da mi je uspelo že na prvi tekmi po prekinitvi zaradi virusa. Vmes sem dobro trenirala in na stadion sem prišla ustrezno pripravljena. A zmeraj obstaja možnost, da se obrne v smer, ki si je ne želiš. Posebno ker je bila zaradi dolge prekinitve prisotna tudi nervoza, a uspelo mi je sestaviti dober skok v pravem trenutku; tako je tukaj novi državni rekord." Po prvotnem scenariju bi se atleti ta čas pripravljali na olimpijske igre v Tokiu. Šutejeva je že tretjič v karieri uvrščena na največje tekmovanje štiriletnega obdobja. Njena forma je bila očitno odlično tempirana; v nedeljo je Ljubljančanka samo nadaljevala odlične predstave, ki jih je kazala že v zimskem delu sezone, ko je tudi skakala rekordno visoko. "Poletno sezono bi morala začeti že aprila. Ko sem vendarle dočakala prvo tekmo, sem hotela skočiti dobro. Ni šlo le za to, da bi nastopila in prebila led."

​Zgodba se spet lepo sestavlja

Da pri 31 letih dosega rekordne višine v disciplini, kjer se na domačem prizorišču že desetletja bori sama s seboj, sta potrebni vztrajnost in samodisciplina. "Kar zadeva napredek, sem imela na sredi kariere nekaj pavze, a zadnje leto se moja zgodba spet lepo sestavlja. Verjamem, da lahko grem še višje. To je rezultat dobrega sodelovanja s trenerjem Milanom Kranjcem, ki je stoodstotno predan delu in s katerim sva sedaj skupaj že štiri leta. Zadnje leto tudi nimam nobenih večjih težav s poškodbami. Vse to se zrcali v lepem napredku," ugotavlja Šutejeva.

Ta sezona sicer ni naklonjena rekordom. Med pandemijo so bili treningi praktično onemogočeni, slovenski atleti so se morali znajti in še zmeraj nastopajo po domačih mitingih. Njihovi rezultati tudi ne štejejo, ko gre za izpolnjevanje sicer ostrih olimpijskih norm. "Med karanteno res ni bilo mogoče nastopati na stadionih, sama poldrugi mesec tudi nisem imela pogojev za skoke s palico. A na formo to ni imelo prav velikega vpliva. Treningov nisem opustila, le prilagodila sem jih. In dovolj sem izkušena. Zato pavza ni pustila posledic," ugotavlja.

​Najvišji skoki so videti najbolj enostavno

Kljub izkušenosti pa bi morala biti velika optimistka, če bi šla v nedeljo na tekmo z visokimi pričakovanji. Toda novi državni rekord, 4,75 metra, je potem dosegla z lahkoto, v prvem poskusu. Samozavest ji je po tem uspehu nedvomno zrasla. "Ja, tega mi ne manjka in prepričana sem, da lahko na naslednji tekmi skočim še višje. To se lahko zgodi znova v Ljubljani, na novem mitingu za državno prvenstvo," dodaja Šutejeva. Tako enostavno je vse v športu, ko je primerna forma. "Najvišji skoki so načeloma videti najbolj enostavno. Takrat se stvari preprosto 'poklopijo'."

​Na tekmi ni strahu

So bili zaradi te menjave občutki na zadnjih dveh skokih drugačni? "Ko je palica trša, jo je težje 'prebiti'," razkrije Šutejeva, ki bo do olimpijskih iger čez leto dni v Tokiu nastopala razbremenjena, saj je med redkimi slovenskimi atleti, ki že imajo izpolnjeno normo. "Pri nastopih mi to definitivno pomaga, saj se mi ni treba obremenjevati z normo. Tekmujem sproščeno, izboljšujem tehniko." Iz tira jo vsaj na tekmah ne spravi niti nezdravo vzdušje, ki se ustvarja zaradi širitve koronavirusa. Na tekmi si preprosto zavrti film s kadri, ki so namenjeni samo skokom. Drugo postane nepomembno. "Na tekmah o virusu ne razmišljam. Ne bojim se, ni me strah. Takrat sem skoncentrirana samo na svoje delo," je zaključila Tina Šutej.