V 76. letu starosti je umrl Slavko Deržek, ugledni profesor francoščine in angleščine iz Celja. Redki so profesorji, ki se tako zelo zapišejo v spomin mladih, kot to velja zanj, je zapisala Nataša Gerkeš v Facah iz moje knjige obrazov, v kateri je portretirala tudi Slavka Deržka. Kot je popisala v letu 2018, je ujeti Slavka Deržka v detajle mislija nemogoče, preveč je vsega.
"V časih, ko sem sama obiskovala gimnazijo, so tam prevladovali tovariši profesorji. A profesorju francoščine Slavku Deržku smo že takrat rekli Monsieur. Ker preprosto ni bil tovariš. Do potankosti urejen, z nekoliko daljšo pričesko, s šalom bohemsko ovitim okoli vratu, z izjemno kultivirano govorico, z žametnim glasom in prešernim smehom, kadar smo bleknili kakšno neumnost. Takšen nam je ostal v spominu. In seveda z nezgrešljivim vonjem po francoskem parfumu. Moški v klenih socialističnih časih jih večinoma niso uporabljali. Bil je profesor, pri katerem se mi zdi, da je bil učni načrt za zraven. V ospredje je postavil francoski šanson, Francijo, navade, modo, literaturo, umetnost… Bil je svetovljan, človek, ki veliko bere, razmišlja, ki razume mlade, ki obiskuje teater in kulturne prireditve, ki je oster opazovalec dogajanja v Celju, v Sloveniji in v svetu, ki zna biti kritičen, a nikoli kritizerski. Premišljen, argumentiran, razgledan, kultiviran. Monsieur, pač," je odlično zajela.
Rodil se je v Petrovčah in se že kot otrok ogrel za jezike. Doštudiral je francoski jezik s književnostjo in angleškega s književnostjo. Že leta 1973 se je kot profesor francoščine in angleščine zaposlil na današnji celjski I. gimnaziji. Malo manj kot petnajst let je bil tudi pomočnik ravnatelja. Nekaj časa je francoščino vzporedno poučeval še na Filozofski fakulteti, na Ekonomski fakulteti in na predhodnici današnje Fakultete za družbene vede. Nato je šel za višjega svetovalca za francoski jezik na Zavod RS za šolstvo, kjer se je leta 2007 upokojil.
Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade. Zlato Linhartovo značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Združenja gledaliških skupin, za mentorstvo gimnazijskemu Francoskemu gledališkemu krožku za izjemne dosežke na področju gledališke in lutkovne dejavnosti. Leta 1994 ga je francoski minister za šolstvo odlikoval z redom viteza Akademskih palm. To je francosko državno odlikovanje za zasluge pri širjenju francoskega jezika in kulture. Štirinajst let kasneje je prejel še francosko državno odlikovanje Častnik Akademskih palm, s čimer se mu je država Francija zahvalila za izjemen prispevek pri širjenju francoskega jezika in kulture v Sloveniji. Prejel je Bronasti celjski grb in čez leta še zlatega za življenjsko pedagoško in kulturno ustvarjalno delo, razpoznavno doma in v tujini. Prejel je državno nagrado na področju šolstva za posebno uspešno vzgojno izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo na področju srednjega šolstva. Seznam nagrad s tem naštevanjem še ni popoln, kar nekaj jih je še bilo.
Slavko Deržek je leta 1999, takrat je bil že svetovalec za francoščino na Zavodu RS za šolstvo, zasnoval izjemno odmevno prireditev Frankofonski dan. Pri tem mu je pomagal takratni upravnik SLG Celje Borut Alujevič, sodelovala pa profesorica Carmen Deržek s svojimi dijaki I. gimnazije. Od takrat Celje vsako leto za en dan združi slovenske srednješolce, ki se učijo francoščine, da se predstavijo z gledališko ali glasbeno točko v francoščini.
Vse življenje je tesno povezan tudi z gledališčem. Tu je v njegovo življenje že vstopila njegova druga polovica, profesorica francoščine in angleščine Carmen, ki je postala njegova žena, ki so jo imenovali Madam. Oba sta dolga leta skupaj poučevala na I. gimnaziji v Celju in veljala za popoln par, je še zapisala Nataša Gerkeš.
Ko pogledaš nazaj, bi kaj v svojem življenju spremenil, ga je vprašala popisovalka celjskih obrazov. "Prav ničesar ne bi spreminjal za nazaj. Že v četrtem razredu osnovne šole sem napisal v spisu, da bi rad znal tuje jezike in postal profesor. Izbral sem študij, ki me je veselil, poklic, ki mi je bil v veselje in zadovoljstvo, srečal na strokovni poti kolege strokovnjake, ki so pripomogli k moji osebni, profesionalni rasti, bil obkrožen z mnogimi prijatelji. Sem srečno poročen. Za svoje delo sem prejel mnogo priznanj, ki jih nisem pričakoval, srečal mnogo ljudi, ki so me navduševali in inspirirali, užival v mnogih prijetnih dogodkih …"
Zapisal se je v spomin in srca mnogih. Naj počiva v miru. Svojcem, prijateljem in znancem izrekamo iskreno sožalje.
Pogreb bo v torek, 15. julija, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju.
