Planinski tabori, ki so na Slovenskem vzniknili že pred sto leti, imajo pomembno vlogo pri vzgoji mladih v duhu spoštovanja narave, odgovornosti in sodelovanja, pri prenosu znanja o planinstvu, planinskih veščinah in varnosti v gorah, letos pa so bili vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Večdnevno bivanje mladih v gorskem svetu, ki je mogoče le zaradi mreže predanih prostovoljcev, vsako poletje predstavlja počitnice za več kot 1100 mladih planincev iz vse Slovenije, sporočajo iz Planinske zveze Slovenije (PZS). Po zbranih podatkih se je v zadnjih 20 letih planinskih taborov udeležilo več kot 22 tisoč otrok. Planinski tabori so prostor doživetij, povezovanja in prenašanja planinske ideje na nove generacije, prav tako se v taborih kali mlad strokovni kader, kjer izkušenejše vodstvo prenaša svoje dragoceno znanje na mlajše, so poudarili v PZS.
Planinski tabori so večdnevno bivanje mladih v gorskem svetu, ki jih organizirajo mladinski odseki planinskih društev pod PZS. Potekajo predvsem med poletnimi počitnicami, kot pohodni tabori ali zimovanja pa tudi v drugih letnih časih. Udeleženci, od predšolskih otrok do študentov, bivajo v šotorih ali planinskih kočah, kjer sodelujejo v različnih dejavnostih, kot so planinski pohodi, orientacija, plezanje, varstvo narave, prva pomoč, kulturne in družabne dejavnosti. Programi so prilagojeni starosti in izkušnjam udeležencev ter jih vodijo usposobljeni mentorji, vodniki PZS, mladinski voditelji, inštruktorji planinske vzgoje in drugi strokovni kader. Tabori spodbujajo samostojnost, odgovornost, skupinsko delo in spoštljiv odnos do narave.
Ne le povezava z naravo
"Tabori so mi dali veliko več kot zgolj pohode in spanje v šotorih - tam sem se prvič zares srečala s skupnostjo, odgovornostjo in občutkom, da vsak prispevek šteje. Sčasoma sem tudi sama prevzela vlogo vodje. Planinski tabori po mojem prepričanju ostajajo ena najpomembnejših oblik mladinskega planinskega delovanja. Mlade ne povežejo le z naravo, ampak jim pokažejo, kaj pomeni sodelovati, soustvarjati in biti del društvenega utripa. V Mladinski komisiji PZS se tega še kako zavedamo - zato tabore vključujemo tudi v naše izobraževalne programe. Usposabljanje za mladinske voditelje PZS je pravzaprav tabor v malem: mladim odpira pogled v širino planinske dejavnosti in jih spodbuja, da se dejavno vključijo v mladinske odseke svojih društev. Poleg znanja razvijajo tudi voditeljske spretnosti in izkušnje, ki jih pozneje prinesejo nazaj - na tabore, v skupine, na izlete," pojasni Ana Skledar, načelnica Mladinske komisije PZS. Njena pot v planinstvo se je začela prav s planinskimi tabori - prvega se je udeležila v vrtcu, saj so v Planinskem društvu Poljčane na tabore vodili že najmlajše, pozneje pa se je nanje vračala vsako poletje, najprej kot osnovnošolka, nato kot dijakinja: "Posebej bi rada poudarila, da so tabori mogoči le zaradi mreže predanih prostovoljcev - mladinskih voditeljev, mentorjev planinskih skupin, vodnikov in številnih drugih, ki s svojim znanjem, zgledom in energijo omogočajo, da so tabori varni, raznoliki in vsebinsko bogati. V Mladinski komisiji PZS se trudimo povezovati društva in spodbujati izmenjavo izkušenj. Verjamem, da tako skupaj ohranjamo tabor kot prostor doživetij, povezovanja in prenašanja planinske ideje na nove generacije."
Planinski tabori, ki jih v zadnjem obdobju sofinancirata Fundacija za šport in Urad za mladino, so ključni pri vzgoji, izobraževanju in socializaciji mladih ter predstavljajo eno najprepoznavnejših in dolgoživih oblik dela v naravi na Slovenskem. "Planinski tabori imajo pomembno vlogo pri vzgoji mladih v duhu spoštovanja in ohranjanja narave, odgovornosti in sodelovanja, pri prenosu znanja o planinstvu, planinskih veščinah in varnosti v gorah, pomembna vidika sta tudi druženje in krepitev skupnosti, saj se otroci učijo sobivanja v skupini. Planinski tabor je učilnica na prostem, v kateri se prijetno in vznemirljivo učimo obnašanja in pridobivamo navade, ki jih prenašamo v vsakdanje življenje. Če mladostniku na taboru zlezemo pod kožo s planinsko vzgojo, je to najboljša pot, da planinstvo postane njegov način življenja. Kako to storimo? Predpogoj je, da tabor vodijo vodniki oziroma vodstvo, ki jim je planinstvo način življenja, ki spoštujejo častni kodeks slovenskih planincev, ki v gore hodijo z odprtimi očmi in jih spoštujejo. Takšno vodstvo bo spontano in na vsakem koraku izžarevalo idejo planinstva, in verjemite - zgledi vlečejo," poudarja podpredsednik Planinske zveze Slovenije Roman Ponebšek, nekdaj načelnik Mladinske komisije PZS. Kot dolgoletni vodnik Planinskega društva Litija se je nedavno vrnil z mladinskega planinskega tabora na Pokljuki, že 45. po vrsti. V društvu letos organizirajo tudi 22. družinski in sedmi študentski tabor.
Tabori so mogoči le zaradi mreže predanih prostovoljcev - mladinskih voditeljev, mentorjev planinskih skupin, vodnikov in številnih drugih
Skupaj stopijo na začetku in na koncu
Leta 1983 se je v Savinjskem meddruštvenem odboru planinskih društev (SMDO PD) pojavila ideja o skupnih taborih za vse mladinske odseke in se izkazala za zelo dobro, saj jih organizirajo še danes. Začelo se je z majhnimi šotori, medtem ko danes veliki vojaški šotori za dobro opremljeno kuhinjo, jedilnico in spanje na izbranem tabornem prostoru stojijo dva meseca, udeleženci pa se na taboru zvrstijo v enotedenskih izmenah. Letos je na Dovjem nad Mojstrano jubilejni 40. tabor mladih planincev (tabora namreč ni bilo v letih osamosvojitvene vojne in epidemiji koronavirusa), na katerem sodeluje kar 25 savinjskih in pridruženih planinskih društev: Atomske toplice Podčetrtek, Boč Kostrivnica, Celje Matica, Dobrovlje Braslovče, Sloga Rogatec, Dramlje, Galicija, Gornja Radgona, Ljubno ob Savinji, Luče, Poljčane, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Slivnica pri Celju, Solčava, Šoštanj, Tabor, Velenje, Vitanje, Vransko, Zabukovica, Zagorje, Zreče in Žalec. Prvi takšen tabor je bil v Logarski dolini, kjer se je v sedmih izmenah zvrstilo 197 otrok in 50 spremljevalcev, lani na Soriški planini se je čez poletje izmenjalo 400 udeležencev in 170 članov vodstva, v štirih desetletjih pa je pod savinjsko platneno streho taborilo okrog 15 tisoč mladih planincev. "Ponosen sem, da smo se v vseh 40 letih imeli dobro, stopili skupaj in v slogi organizirali tabor mladih planincev, letos kar 25 planinskih društev - naj traja še naprej! Niti enkrat ni bilo večjega prepira, čeprav rečejo, da v španoviji še pes crkne. Vedno smo se dogovorili in šli na ogled prostora, skupaj postavimo tabor ob začetku počitnic in ga konec poletja podremo. V tem projektu smo aktivna vsa društva in mislim, da je to eno največjih planinskih taborjenj v Sloveniji. Vsaka izmena ima sicer svoj program, a skupaj stopimo na začetku in na koncu, vmes pa se zvrsti 500 mladih planincev - na to sem najbolj ponosen," so zgovorne besede že od vsega začetka gonilne sile taborov SMDO PD Milana Polavdra iz PD Zabukovica.
Večina planinskih taborov sicer poteka na Gorenjskem, Mojstrana pa je slovenska zibelka planinskega tabora treh dežel, ki je bil v sredini letošnjega julija že 36., letos v avstrijski gorniški vasi Malta, še sporočajo iz PZS.
