Rozmari Petek
Minister za naravne vire in prostor je zadnje tedne bil večkrat v Spodnji Savinjski dolini. Kot pravi, je zadovoljen z opravljenim delom v vodotokih. "S 30 milijonov evrov letno ali celo manj smo sedaj prišli na 300 milijonov evrov, ki jih namenimo za vzdrževanje vodotokov," je opisal minister. V sklop tega sodijo tudi nekateri projekti za zagotavljanje poplavne varnosti, kot denimo gradnja novih mostov v Celju, med njimi nov most na Polulah in pri Topru. "Gre za desetkratnik povečanja obsega dela in to smo spravili v investicijski krog, ki presega celo investicije v cestno in železniško infrastrukturo skupaj. Smo praktično največje investicijsko ministrstvo. To je velik uspeh, da smo zmogli," je poudaril minister. Sredstva za investicije v zgornjem delu Savinje črpajo predvsem iz kohezijskih skladov, v spodnjem delu pa iz Načrta za okrevanje in odpornost.
Dolgoročne rešitve za vso dolino bodo prinesli suhi zadrževalniki, za katere se že leta sprejema državni prostorski načrt (DPN). Celotno porečje Savinje bodo sicer reševali s tremi DPN-ji, največ "upora" imajo v spodnjem delu Savinje, kjer kmetje zemlje niso pripravljeni oddati za suhe zadrževalnike. A kot pravi minister, so kmetje doslej bili proti le zato, ker jih nihče ni poslušal in se z njimi pogovoril. Delovni predlog DPN za Spodnjo Savinjsko dolino bodo županom predvidoma pokazali že ta mesec. "Jeseni, po počitnicah, računam na javno razpravo in tam se bo seveda videlo, ali so vse rešitve dobre, usklajene. Če bo po sreči, bo v začetku prihodnjega leta sledil sprejem DPN-ja," napoveduje minister.
Opisal je še, da je načrt za prvi suhi zadrževalnik v Spodnji Savinjski dolini že sprejet. "Poskušamo ga, skupaj z občino Vransko, čim prej aktivirati. Tam je načrt sprejet, pripravljeno je za gradbeno dovoljenje, pridobivajo se zemljišča. Nadalje pa je v načrtih za srednji del okoli sedem zadrževalnikov v različnih delih," je ob robu polaganja temeljnega kamna za nov most v Celju dejal minister. "Novost je, da bomo tam, kjer bomo lahko, naredili tudi mokre zadrževalnike, ki so uporabni za kmetovanje za obdobje suš," je dodal. Na tem področju bo dodatno delala tudi kmetijska ministrica, je še dejal. "Za suhe zadrževalnike velja še ena stvar: zemljišča, kjerkoli se bodo porabila, se bodo vrnila lastnikom, tudi če bo lastnik država. Recimo v Letušu bomo postali lastniki tistih zemljišč, kjer bodo objekti odstranjeni. To bo eden od zadrževalnikov in to se bo dalo kmetom v najem oziroma uporabo."
Dodal je še, da imajo za sedaj odprtih dovolj projektov. "V letih 2027 in 2028 pa je treba narediti dokumentacijo na podlagi DPN-jev. Tu ima direkcija še kar obilo dela, da bi trend 300 milijonov evrov investicij lahko nadaljevali," je zaključil.
