Rozmari Petek
V zgodbi reševanja propadajočega dvorca Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah z znamenitim vstopnim napisom "Z ljubeznijo sem te ustvaril, za ljubezen te ohranjam", se piše novo poglavje: občina, ki je pred štirimi leti odkupila dvorec, ki je bil tik pred tem, da pod sabo med drugim pokoplje znameniti in edini ohranjen orientalsko poslikan strop v Sloveniji, je bila vnovič uspešna na razpisu ministrstva za kulturo. Prejela je 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev (skupni znesek dveh v sredo podpisanih pogodb), s katerimi bodo lahko obnovili fasado, zamenjali stavbno pohištvo ter oblikovali nove turistične produkte. Z denarjem, ki so ga prejeli pred dvema letoma, so stavbo že statično sanirali, prekrili ter uredili tri sobane, ki jih bodo še zapolnili z vsebinami; otvoritev do sedaj obnovljenega dela bo 17. septembra letos.
Prvi korak je bil najtežji
"Jelšingrad kot dvorec, ki ga je pridobila v last lokalna skupnost, je bil takrat v res slabem stanju in absolutno je taka obsežna kulturna dediščina preveliko breme za občino, da bi ga lahko sama renovirala. Ne zgolj, da so sredstva na voljo, potreben je tudi angažma in vizija, kaj potem tu narediti s to dediščino, kako jo obnoviti, kako jo dati v roke lokalni skupnosti, kako jo odpreti in kako pridobiti različna sredstva. Vesela sem, da se je na občini našel pogum, želja in veliko znanja, da so se pridobila različna sredstva, in sicer že druga na našem ministrstvu," je ob podpisu nove pogodbe dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Ministrica je pred tednom dni podobno pogodbo podpisala z Občino Podčetrtek, ki se je enako kot Občina Šmarje pri Jelšah odločila, da naredi konec propadanju gradu in ga odkupi. "Naj se zahvalim vsem, ki so prepoznali idejo o nakupu. Važen je prvi korak. Ta je najtežji. Treba se je znati odločiti in začeti zgodbo, ki bo morda svoj končni videz dobila šele čez 30, 40 let. Ampak prvi korak je najpomembnejši," je ob tem spomnil župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš. Pobudo o nakupu je sicer dala takratna svetnica Lucija Čakš Orač, ki je svetnike in občino opozorila, da je skrajni čas za njegovo rešitev. "Mislim, da je res pogumno to, kar se je naredilo. Tako v Šmarju kot podobno, sočasno tudi v Podčetrtku, kjer so prav tako kupili grad. Tudi tam smo podpisali že drugo pogodbo in tudi v Podsredi se zaključuje ta pot obnove kulturne dediščine Kozjanskega, ki kaže, da je to področje precej bolj raznoliko, bolj kompleksno, bolj zanimivo, kot je videti na prvi pogled," je dodala ministrica, ki gradove pozna že iz svoje mladosti.
A to ni vplivalo na izbor projektov, ki so bili izbrani na zadnjem razpisu, je dodala. "Ti projekti so bili res izvrstni, sicer tudi ne bi dobili sredstev na ministrstvu za kulturo. To, da so bili ponovno izbrani vsi trije s Kozjanskega, poleg tega pa še Šentjur z obnovo Ipavčeve hiše, torej štiri občine iz tega območja, kaže, da se je vzelo kulturo resno. Mogoče to prej ni bila ena od prioritet ali tudi mogoče na ministrstvu za kulturo ni bilo takih možnosti in tovrstnih razpisov. Kaže pa še eno drugo stvar, da je ljudem kultura pomembna, da cenijo, v kakšnem okolju živijo, in da jim je pomembno, da sredstva gredo tudi v kulturne stavbe," je dodala.
Kaj bodo in kaj so že naredili s kulturnim denarjem?
Projekt, vreden 1,1 milijona evrov, nosi naslov V objemu baroka in orienta ter obsega obnovo historične fasade dvorca Jelšingrad, katere cilj je doseči prvotno stanje fasade iz 18. stoletja, ter vzpostavitev dveh novih kulturno-turističnih produktov Začuti orient in Potovanje Rudolfa Gödel-Lannoyja. Za prvega bo urejena mavrska soba, ki bo med drugim namenjena tudi organizaciji kulturnih dejavnosti, kot so tematski in pogovorni večeri ter glasbeni koncerti. Ob tem bodo digitalizirali kulturno-turistično ponudbo in vzpostavili večjezično spletno stran dvorca. Izboljšali bodo fizično in digitalno dostopnost dvorca ter z organizacijo tematskih in pogovornih večerov informirali širšo javnost o pomenu ohranjanja in vzdrževanja kulturne dediščine.
V sklopu predhodne obnove, ki je potekala v okviru projekta Kulturna doživetja dvorca Jelšingrad, so že izvedli statično sanacijo dvorca, rekonstrukcijo ostrešja in strešnega venca, menjavo strešne kritine, s čimer so zaustavili nadaljnje propadanje dvorca. Celovito so uredili pritlične prostore (novi ometi, lesene obloge, tlaki, slikopleskarske obdelave, inštalacije, nova vrata in okna in podobno). Za obiskovalce bodo od septembra odprti vhodna veža, lovska soba, multimedijska soba in sanitarije. V sklopu projekta so razvili nove turistične produkte – tri različna doživetja virtualne resničnosti: Doživetje zgodovine dvorca, Grajska poroka in Igra footgolfa.
Vrtovi nazaj v stanje, kot so bili nekoč
Šmarska občina je bila uspešna tudi na razpisu ministrstva za naravne vire in prostor, kjer so prejeli 1,3 milijona kohezijskih sredstev za ureditev 16 hektarjev velikega parkovnega dela ob dvorcu. "To zajema ureditev baročnega parka, kot je bil nekoč. Bil je zelo podoben parku v Schönbrunnu. Gozdička se bosta uredila v smislu, kakršna sta bila prej, ko so se vrtnarji Schönbrunna na ta dvorec hodili učit, kako urejati dvorec. Ker je bil vrt tukaj prej urejen, kot je bil vrt v Schönbrunnu. Uredili bomo še zeliščni park, sprehajalne, konjske poti, amfiteater za zunanje prireditve, zelena parkirišča za avtomobile," našteva župan. Z deli naj bi začeli prihodnje leto ter jih v dveh do treh letih zaključili.
Po korakih in s pomočjo različnih razpisov bodo postopoma prišli do dvorca, kot si ga želijo. A vendar, bo za to potrebnih res 30 do 40 let? "Če smo realni, da. Poglejmo grad Podsreda … Leta 1985 je občina pridobila ta grad v lastništvo, 40 let ga obnavlja in šele po 40 letih je dvorec v takem stanju, da ima spalne kapacitete, turistično ponudbo, prostore za možnost cateringov, kuhinj in tako dalje. Mi smo pred štirimi leti postali lastniki dvorca. Če bi ga nekdo pogledal pred štirimi leti in danes, bi rekel, saj niste veliko naredili, ampak vloženega je bilo ogromno denarja, sredstev, časa, truda, da smo to stavbo sploh stabilizirali, očistili, zaščitili pred propadanjem; stropi so bili tik pred tem, da se zrušijo sami vase. Ne verjamem, da bo na ministrstvu in na vladi vsako leto na voljo za Šmarje milijon evrov, da bomo lahko obnavljali. Hvala bogu, da lahko z državnim denarjem zdaj tako hitro obnavljamo, ampak ne verjamem, da bo to vsako leto tako. Pa tudi lokalna skupnost ne bo imela vsako leto še pol milijona evrov za kulturo," je realen župan, ki bo za obnovo stavbnega pohištva moral iz občinskega proračuna primakniti 460 tisoč evrov.
Ideja o javno-zasebnem partnerstvu, ki bi v dvorec pripeljalo tudi nastanitvene kapacitete, še ni odpisana. "Mi smo odprti za vse zadeve. Preko tri milijone evrov je lokalna skupnost že investirala v to. Veliko je sredstev ministrstva za kulturo, zdaj se moramo pa na lokalni skupnosti odločiti, ali najti neko možnost javno-zasebnega partnerstva ali pa v dvorec umestiti nek zavod, kjer se bomo Šmarčani lahko vsakodnevno vračali na dvorec in imeli nekaj od njega. Razmišljanj je veliko, nekaj idej je že padlo, ampak pustimo času čas," je zaključil Matija Čakš.
