Na današnji seji Državnega sveta Republike Slovenije sta državni svetnik in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol ter državni svetnik in župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan Ministrstvu za finance predstavila vprašanje in pobudo v zvezi z napovedanim zaprtjem poslovalnic NLB v Šoštanju in Hrastniku. Po oceni lokalnih skupnosti in državnih svetnikov bi zapiranje poslovalnic dodatno oslabilo dostop do osnovnih bančnih storitev ter poglobilo razvojne razlike v regijah, ki se že zdaj soočajo z največjim bremenom prestrukturiranja.
V pobudi sta svetnika opozorila, da bi ukinitev poslovalnic največje slovenske banke, v kateri je Republika Slovenija največja posamična delničarka, močno poslabšala položaj prebivalcev obeh občin. Najbolj ranljive bi bile skupine, ki se pri urejanju financ ne poslužujejo digitalnih poti: starejši, ljudje brez digitalnih veščin, socialno šibkejši, društva ter številna mala podjetja. Zaprtje poslovalnic bi po njihovih besedah pomenilo dodatne ovire pri dostopu do ključnih storitev, ki jih prebivalci potrebujejo za vsakdanje življenje.
Državna svetnika sta poudarila, da se trend umikanja bančnih poslovalnic iz manjših krajev v Sloveniji v zadnjih letih še stopnjuje, kar dodatno krepi centralizacijo storitev in poglablja razvojne razlike med regijami. Posebej kritična je bila komunikacija v primeru Šoštanja, kjer je bila občina o zaprtju obveščena šele tik pred predvidenim datumom, brez predhodnega posvetovanja z lokalno skupnostjo. Po navedbah občine je to povzročilo veliko razočaranje in občutek prezrtosti, zlasti v času, ko se Savinjsko-Šaleška regija sooča z zahtevnim procesom opuščanja premogovne dejavnosti. Podoben odziv prihaja tudi iz Hrastnika, kjer si lokalna politika in civilna družba želita ponovne presoje odločitve.
Savinjsko-Šaleška regija in Zasavje spadata med območja, ki jih opuščanje premogovništva najbolj prizadene. V obeh okoljih bi zaprtje poslovalnic po oceni državnih svetnikov pomenilo dodatno breme za prebivalstvo ter še bolj omejilo dostop do storitev, ki so ključne za uspešen razvoj in socialno stabilnost. Umik banke iz teh krajev po njihovih besedah ni skladen z nacionalnimi cilji enakomernega regionalnega razvoja in prizadevanji države za podporo regijam v tranziciji.
Državni svet Ministrstvu za finance zato predlaga, da pridobi celovite informacije o razlogih za odločitev NLB, oceni njen vpliv na prebivalce in lokalno gospodarstvo ter preuči možnost poziva banki, naj svojo odločitev ponovno pretehta in poišče rešitve, ki ne bodo dodatno omejevale dostopnosti bančnih storitev. Pobuda je bila sprejeta soglasno in posredovana ministrstvu.
