Dolgoročne poplavne rešitve: Vzeli bi 13 hektarjev kmetijskih zemljišč, da bi zaščitili 13 tisoč prebivalcev

Od danes do 6. februarja 2026 bo v javni obravnavi dolgo pričakovani Državni prostorski načrt (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki zajema 23-kilometrsko območje med Letušem in Celjem. Že to, da je DPN sploh ugledal luč sveta, je, glede na pretekle, skoraj dvajsetletne slabe izkušnje z njim (vedno so tik pred zdajci ali pa že malo prej odnehali), svojevrsten dosežek. Po opisu sodeč, novi DPN prinaša hitre (gradili bi jih sicer sedem let) in učinkovite rešitve, ki bodo deloma zadovoljile tudi kmete – ravno slednji so imeli vedno največ pomislekov o tem, čemu bi morali žrtvovati toliko zemlje, da bi obvarovali druge. In še brez nadomestila za pridelek, ki bi bil v času, ko suhi zadrževalnik dejansko postane zadrževalnik vode, uničen.

Prostorsko optimizirana rešitev 

Zadnji del so s kmeti rešili že pred omenjenim DPN-jem, je poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je prisluhnil kmetom in njihovim pomislekom. Od leta 2023 do danes so kmetom zaradi v poplavah uničenega pridelka izplačali za skupaj 250 tisoč evrov škodnih zahtevkov. "Kmetje imajo tri možnosti. Njihovo zemljo lahko odkupimo, lahko jim povrnemo škodo, lahko pa tudi Direkcija RS za vode popravi škodo, ki jo je naredila poplava," je opisala Lidija Kegljevič Zagorc, direktorica Direkcije RS za vode.

Predvsem pa optimizirani DPN jemlje veliko manj kmetijskih zemljišč, kot so jih jemali prejšnji, je opisal vodja priprave DPN-ja Sergej Hiti. Rešitve dolini trajno odvzamejo 13 hektarjev kmetijskih zemljišč, a po drugi strani rešijo ne le poslovne in obrtne cone ter stanovanjske objekte, temveč tudi tisoč hektarjev kmetijskih površin, ki so poprej bile redno poplavljene. "Rešitve smo načrtovali tako, da so prostorsko čim bolj varčne. Kmetijske zemlje nismo žrtvovali, če ni bilo res nujno potrebno," je poudaril. Obenem bodo suhe zadrževalnike selektivno upravljali, da bodo aktivirali tiste, ki bodo v določenem rastnem obdobju povzročili čim manj škode.

Celje je pričakovalo več 

Z zgraditvijo suhih zadrževalnikov v Levcu, Dobriši vasi, Rojah, Šempetru, Dobrteši vasi, Latkovi vasi, Letušu in Kaplji vasi ter z mokrim, večnamenskim zadrževalnikom na Gozdnici bodo Celje in še nižje ležeče Laško rešili pred stoletnimi, ne pa tudi petstoletnimi vodami, zato je celjski župan Matija Kovač pričakoval več. "Dobri kompromisi so tisti, s katerimi nihče ni povsem zadovoljen. DPN je usmerjen predvsem v varovanje naselij in industrijskih območij pred stoletnimi poplavnimi vodami. Vemo, da z novimi vhodnimi hidrološkimi podatki stanje v Spodnji Savinjski, v Celju in v Laškem postaja bistveno slabše, kot je bilo pred letom 2023. Zato sta naša želja in cilj predvsem, da zaščitimo pred poplavami tudi vso tisto občutljivo infrastrukturo, ki je v regiji še kako pomembna: šole, vrtce, zdravstvene ustanove, bolnišnico, civilno zaščito, česar ta DPN ne ureja. Varnost pred 500-letnimi poplavami je namreč pogoj za umeščanje tovrstnih objektov v prostor, skladno z veljavno poplavno uredbo. Mi bomo zahtevali od države, da poskrbi tudi za dodatne ukrepe, take, ki jih v tem DPN-ju ni. V Celju to pomeni kar nekaj konkretnih gradbenih ukrepov, denimo zamenjava Čopovega mostu pa mostu na Ulici XIV. divizije … Gre za tiste res ekstremne razmere, kakršne so bile tudi leta 2023 in ki bi, če se ne bi seveda porušili nasipi in s tem razlile vode v Spodnji Savinjski dolini, dejansko bile vidne tudi v centru samega Celja, kjer je res veliko število prebivalcev in dejavnosti," je opozoril Kovač.

Varno, ko bodo izvedeni vsi DPN-ji

Po besedah Hitija bodo po zgrajenih suhih zadrževalnikih skozi Celje zagotovili 1120 kubičnih metrov pretoka, kar je sicer res manj kot 1300 kubičnih metrov, ki jih je skozi Celje priteklo avgusta 2023. A je ob tem poudaril, da bodo učinki zaščite vidni, ko bodo sprejeti in tudi izvedeni še ostali DPN-ji v Zgornji Savinjski dolini. "Potem se bodo karte poplavne varnosti spremenile," zagotavlja. "DPN od Ločice do Letuša je že v izvajanju, pobuda DPN-ja od Mozirja do Ljubnega bo predvidoma januarja javno razgrnjena, čaka še DPN za porečje Drete, za zgornji hudourniški del Savinje nam DPN-ja ne bo treba izdelovati," je pojasnil minister. Ko bo enkrat zgrajeno vse, bo dolina veliko bolj varna, absolutne varnosti ne more zagotoviti nihče.

"To, da v Sloveniji sprejemamo razne državne in prostorske načrte po desetletja, je nedopustno. Če bi načrti, ki so bili pred desetimi leti načrtovani, že bili izvedeni, bi imeli bistveno manjše posledice v Savinjski dolini v celoti. Če bodo ti novi predlogi naleteli na veliko družbeno podporo različnih ljudi, deležnikov na tem koncu, se bomo potrudili, da ga do junija 2026 spravimo v sprejem. Zakaj? Ker vem, kaj pomeni v kasnejših obdobjih to vlačiti naprej. Če se bo pa izkazalo, da določene rešitve nimajo družbene podpore, bomo morali pa seveda razmisliti o tem, kako naprej," je dodal minister Novak.

Javna obravnava DPN-ja, ki bo najbolj pokazala, ali so ljudje z rešitvami zadovoljni, bo 19. januarja v Žalcu. "Novi DPN so delali isti strokovnjaki kot pretekle DPN-je. Takrat so trdili, da so dokumenti odlični, zdaj trdijo enako. Verjamem, da tudi zdaj lahko verjamemo stroki. Sicer bomo gledali v nebo in čakali na božje usmiljenje ali novo poplavo. Jaz sem na trenutke že malo pesimist, sicer pa upam, da bomo tokrat končno začeli, ker smo prve predstavitve potrebnih protipoplavnih ukrepov v naši občini imeli že leta 2006. Veliko vlad je bilo od takrat, ampak nobena ni kaj posebej naredila za protipoplavne ukrepe. Očitno je to trd oreh in se ne more z njim do sedaj nobena vlada posebej pohvaliti, naj bo leva ali desna. A po uničujoči, katastrofalni poplavi leta 2023 ni več heca. Zdaj se je pa treba tega resno lotiti," je na hitro predstavljene rešitve, vredne 490,6 milijona evrov, komentiral žalski župan Janko Kos.