Oznaka "Made in Italy" ali "Made in Croatia" na torbici ali oblačilu še zdaleč ne pomeni, da je bil izdelek dejansko izdelan v teh državah, za Jutarnji list ugotavlja novinarka Dora Koretić. V mnogih primerih gre za popolnoma zakonito, a za potrošnike zavajajočo prakso, ki jo omogočajo pravila Evropske unije.
Po pravilnikih EU se za državo porekla lahko označi tista država, v kateri je bil izdelek nazadnje pomembneje predelan, ne glede na to, kje je bil dejansko večinoma izdelan. To pomeni, da lahko proizvajalec v Evropo uvozi skoraj dokončano torbico iz Kitajske, ji v Italiji ali na Hrvaškem doda zgolj zadrgo ali etiketo, nato pa jo zakonito označi kot izdelek "narejen v EU".
Kaj je ugotovila Koretić, znana tudi kot Velika Škrtica, si oglejte v videu TUKAJ.
Tako ravnajo tudi številne blagovne znamke luksuzne mode, ki uporabljajo cenene komponente s kitajskega trga, jih rahlo predelajo v Evropi in nato prodajo pod oznako evropskega porekla, pogosto po visoki ceni. Na ta način "država porekla" postane nepomembna ali celo zavajajoča informacija, ki daje izdelku vtis kakovosti, ki je realno nima.
Potrošnik je tako pogosto prepričan, da kupuje kakovostno evropsko blago, v resnici pa plačuje kitajski izdelek z evropsko etiketo. Zavajanje, ki ga zakonodaja žal dovoljuje.
