Poročali smo že o ukrepih, ki jih je zavoljo pretepa staršev na turnirju v Piranu uvedel NK Pobrežje - izključitev otroka največjega srboriteža, prepoved obiska domačih tekem za vse starše ... V klubu so ob tem pozvali tudi druge klube in zveze, naj za dobrobit otrok povlečejo enake poteze.
No, pri mestnem tekmecu NK Maribor Tabor so do tovrstnih ukrepov skeptični. Oglasil se je mentalni trener Matjan Cojhter, ki je že ob pretepu trenerjev na turnirju Tabor Open opozarjal na posledice tovrstnih dejanj na otroke, ki imajo trenerje in starše za svoje avtoritete.
Tokrat Cojhter pod vprašaj postavlja učinkovitost zgoraj omenjenih ukrepov, saj ga skrbi, da bodo najbolj negativno vplivale prav na otroke. "Razumem potrebo klubov po odločnem odzivu," omeni uvodoma, a se sprašuje: "Če otroka izključimo zaradi nasilnega ravnanja njegovega starša, kaj smo s tem rešili zanj? Otrok vedenja svojega starša ne more nadzorovati. Lahko pa zaradi njega izgubi ekipo, prijatelje, trenerja in prostor, v katerem se je počutil sprejetega. Po dogodku, ki ga je morda že prestrašil ali spravil v zadrego, se mora soočiti še z izgubo pripadnosti. Obstaja nevarnost, da bo odločitev odraslih razumel kot sporočilo, da je tudi z njim nekaj narobe."
Cojhter pod vprašaj postavlja tudi smisel oziroma učinkovitost drugega ukrepa, torej prepovedi ogleda tekem vseh staršev: "Začasno lahko zmanjša možnost konflikta ob igrišču. Vendar prazna tribuna še ne pove, ali so se odrasli naučili drugače ravnati z jezo, porazom in razočaranjem. Hkrati odstrani tudi starše, ki znajo otroka mirno podpreti, spoštovati trenerja in zaploskati nasprotni ekipi."
Po pretepu staršev so se oglasili tudi organizatorji otroškega turnirja: "Oba trenerja sta bila ..."
Da strogost ukrepa sama po sebi še ni dokaz njegove učinkovitosti, dodaja mentalni trener in poudarja, da je bolj pomembno preprečiti ponovitev, povečati varnost in otroku omogočiti, da ostane v športu. Pri tem je izpostavil, da ukrepanje proti posamezniku že omogoča zakonodaja: "Zakon o nalogah in pooblastilih policije pristojnim organom ob izpolnjenih pogojih omogoča prepoved udeležbe na športnih prireditvah. Če posameznik že izrečeno prepoved najmanj dvakrat krši, lahko preiskovalni sodnik na predlog policije odredi tudi javljanje na policijski postaji ob začetku določenih športnih prireditev."
Kaj pa bi torej bilo treba storiti po Cojhterjevem mnenju? "Pomembno se mi zdi vprašati, ali smo pred izključitvijo otroka dovolj preverili možnosti ukrepanja neposredno proti odraslemu. Ob tem se odpira tudi vprašanje pravne dopustnosti izključitve zaradi ravnanja starša. Kot mentalnega trenerja pa me predvsem zanima, ali smo dovolj tehtno premislili otrokovo korist in možne posledice zanj," išče rešitve: "Smiselno se mi zdi omejiti dostop odraslemu, ki ogroža druge, ob ustrezni podlagi in z jasnimi pogoji njegove morebitne vrnitve. Ob tem potrebujemo delo s starši, dogovorjena pravila vedenja in dosledno ukrepanje ob kršitvah. Otroku pa moramo, kolikor je mogoče varno urediti, ohraniti trening, soigralce in podporo."
