"Več kot dvajset let sem bil zunaj politike in sem se novim ponudbam dolgo upiral. A ob naraščajočem populizmu na levi in na desni smo se v krogu kolegov začeli pogovarjati, da je treba nekaj ukreniti. Sprva sploh nisem načrtoval, da bom sam nosilec liste, a na koncu je naneslo tako, da sem prevzel odgovornost. Ocenil sem, da lahko z vsemi svojimi izkušnjami nekaj vrnem Ljubljani in njenim prebivalcem. Ljubljana ni le 'bela Ljubljana', lahko je bistveno bolj zelena, sodobna, bolj demokratična in bolje upravljana," je Anton Rop razloge za vračanje v politiko in župansko kandidaturo razložil v podkastu pri direktorju in glavnem uredniku Financ Petru Franklu.
Rop in Klakočar Zupančič ustanavljata stranko Ljubljana smo vsi. Bo to nekoč "Slovenija smo vsi", bo Ljubljana premiera in odskočna deska za državno politiko? Na to je Rop odgovoril: "Bomo videli. Eden ključnih stebrov te liste in nastajajoče stranke je Urška Klakočar Zupančič, ki ima nedvomno ambicijo delovati na državni ravni."
Govoril je tudi o vladi Roberta Goloba. Kritično: "Priznam, da sem na prejšnjih volitvah volil Gibanje Svoboda. Sem levosredinski volivec, a sem bil nad delovanjem vlade razočaran."
Kah ga je motilo? Ekonomska politika ni bila vodena optimalno, je povedal, ob visoki gospodarski rasti po njegovem "ni bilo nobene potrebe po tako agresivnem povečevanju javne porabe".
Močno je neuspešnega kandidata predsednice republike Nataše Pirc Musar za guvernerja Banke Slovenije v času prejšnje vlade motil tudi odnos do neodvisnih institucij in regulatorjev: "Pričakoval sem, da se bo oblast znala samoomejevati. Poskusi odstavljanja vodstva Agencije za energijo zgolj zato, ker je sprejela ukrep v okviru svojih pristojnosti – kar je morala ustaviti šele Evropska komisija –, pa odnos do protikorupcijske komisije ter dejstvo, da na področju pravne države ni bilo napredka, so zelo skrb vzbujajoči. Kot nekdanjega finančnega ministra me moti tudi proračunski primanjkljaj, ki presega tri odstotke BDP."
Bilo je preveč populizma, poudarja Rop. "Državljanov se ne sme podcenjevati z nenehnimi obljubami na vsakih štirinajst dni – od 10.000 stanovanj do sodniških plač –, ki se nato nikoli ne uresničijo. Politika ne bi smela biti tako plehka; morala bi biti resna, pretehtana in morda celo 'dolgočasna'. Danes pa se zaradi družbenih omrežij vse preveč zateka k instantnim rešitvam, kjer imaš na voljo le 15 sekund pozornosti."
